Jon Knez
Friedrich Merz, vodja krščanskih demokratov (CDU) je bil danes v bundestagu potrjen za novega nemškega kanclerja. Na tajnem glasovanju je prejel 325 glasov podpore, devet več od zahtevane absolutne večine. Potrjen je bil v drugo, dopoldne, v prvem krogu glasovanja namreč ni prejel dvotretjinske večine, potrebne za potrditev. Zanj je 310 glasov, za izvolitev pa je potreboval absolutno večino vsaj 316 glasov. Vladna koalicija, ki jo ob CDU sestavljajo še bavarska Krščansko-socialna unija (CSU) in socialdemokrati (SPD), ima sicer v 630-članskem bundestagu skupaj 328 sedežev.
Čeprav so se pred glasovanjem porajala vprašanja o morebitni zadostni podpori, je bil presenetljiv izid v prvem krogu velik šok in razočaranje za Merza, ki je pričakoval izvolitev že v prvem krogu. Prvič v moderni nemški zgodovini se je zgodilo, da kanclerski kandidat po uspešnih koalicijskih pogajanjih ni bil izvoljen že v prvem krogu glasovanja. V glavni opozicijski stranki - skrajno desni Alternativi za Nemčijo (AfD) so po neuspehu zahtevali predčasne volitve.
Zasedanje bundestaga je bilo začasno prekinjeno, sestali so se predstavniki CDU/CSU, SPD, Zelenih in Levice ter se dogovorili o drugem krogu glasovanja. Za to so potrebovali dvotretjinsko večino, sicer bi drugi krog lahko izvedli šele v petek. Da bi se izognili dogovoru z AfD, sta zato Merz in takrat še kandidat za podkanclerja Lars Klingbeil iz vrst SPD k pogovorom povabila Zelene in Levice, s katero ima CDU sicer sporazum o nesodelovanju. Za drugi krog so nato glasovali tudi v AfD.
Po potrditvi je Merzu med prvimi čestital zdaj že nekdanji socialdemokratski kancler Olaf Scholz, ki se je že v ponedeljek uradno poslovil. Merza je nato v predsedniški palači sprejel predsednik Frank-Walter Steinmeier in ga uradno imenoval za kanclerja. Z ministrsko ekipo je Merz po tem prisegel še v bundestagu. V govoru je dejal, da bo svojo energijo posvetil blaginji nemškega ljudstva, jo krepil in preprečeval škodo.
Postal je deseti zvezni kancler na čelu Nemčije, največjega evropskega gospodarstva. Scholzovi vladi so, spomnimo, decembra poslanci v bundestagu izglasovali nezaupnico in Nemci so konec februarja šli na predčasne volitve. Redne bi sicer potekale šele jeseni. Nezaupnica je sledila novembrskemu razpadu semaforske koalicije, ko je počilo med Scholzem in liberalci FDP.
Na volitvah je slavila CDU, AfD je bila druga, SPD pa je dosegla enega svojih najslabših volilnih rezultatov. S 16 odstotki so bili na tretjem mestu. CDU je nato poleg sestrske CSU sklenila koalicijsko pogodbo s SPD, a brez Scholza.
