Francija pred volitvami: Gneča na desnici

Kdo se bo aprila udaril z aktualnim francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom za položaj v Elizejski palači? Slaba dva meseca pred prvim krogom volitev 10. aprila (drugi krog bo 24. aprila) je na dlani, da je 44-letni Macron, ki se je na politični sceni pojavil šele nekaj mesecev pred volitvami leta 2017, ko so odpadli številni favoriti z levosredinskega pola, na vrat na nos ustanovil svoje politično gibanje En Marche (kar bi lahko prevedli kot Naprej), favorit, ankete mu pred prvim krogom kažejo 25-odstotno podporo. Večja gneča je desno od sredine, kjer se drenjajo kar trije kandidati za uvrstitev v drugi krog: republikanka Valérie Pécresse, skrajna desničarka Marine Le Pen, ki je že stalnica francoskega političnega prostora, in še bolj skrajno desni novinar Éric Zemmour.

Panika pri Republikancih

Do še pred nekaj tedni je kazalo, da imajo Republikanci, ki so obvladovali francosko politično sceno do leta 2012, ko je socialist François Hollande z 51,6 odstotka prejetih glasov nekoliko presenetljivo porazil dotedanjega predsednika Nicolasa Sarkozyja, s 54-letno Valérie Pécresse trdno v rokah uvrstitev v drugi krog. A javno mnenje se je pričelo obračati in obrnila se je tudi sicer dokaj zmerna republikanka, ki sebe rada opisuje kot "dve tretjini britanske železne lady, nekdanje premierke Margaret Thatcher in tretjino bivše nemške kanclerke Angele Merkel". In obrnila se je še bolj v desno.

Na prvem resnem predvolilnem zborovanju v Parizu prejšnjo nedeljo je Valérie Pécresse okoli 7500 podpornikom obljubila novo Francijo. "Tukaj smo, skupaj, da potrdimo, jasno in glasno, da prihaja nova Francija," je dejala in napovedala, da bo v "spravljeno" Francijo prinesla novo upanje. In kakšno naj bi bilo to upanje? Očitno bolj etnično čista Francija, saj je bila kritična do prevelikega priseljevanja, ki da ustvarja "nefrancoska območja". Tu se je približala Sarkozyju, ki je uradno še ni podprl in je do nje precej kritičen; Sarko, kot so mu skrajšano pravili, se je v času, ko je še bil notranji minister, znebil marsikatere ostre na račun priseljencev, med drugim je ob rasnih nemirih v Parizu izjavil, da bi jih bilo "treba odstraniti z visokotlačnim čistilcem". Francoska tiskovna agencija AFP je ob tem zapisala, da zborovanje v nasprotovanju s pričakovanju ni oživilo njene kampanje, ob čemer nekateri ugotavljajo, da ni dobra govornica. To je priznala tudi sama. "Če hočete govornike, jih je v kampanji ogromno. Jaz sem nekdo, ki stvari naredi," se je branila v pogovoru za radio RTL.

Desno in še bolj skrajno desno

Zdaj prerez javnomnenjskih raziskav kaže, da bi se v drugi krog uvrstila Marine Le Pen, kot se je zgodilo pred petimi leti, ko je nato izgubila proti Macronu. Marine Le Pen naj bi prejela okoli 17 odstotkov glasov, po 14 odstotkov pa Valérie Pécresse in 63-letni Éric Zemmour. Slednji je bil sredi januarja v Parizu obsojen na denarno kazen zaradi razpihovanja sovraštva, potem ko je leta 2020 na televiziji mladoletne migrante brez spremstva označil za tatove, morilce in posiljevalce. Odločitev sodišča je Zemmour, ki se ga je oprijel vzdevek Francoski Trump, v svojem stilu označil za "ideološko in neumno".

Zemmour je v vsaki debati, podobno kot bivši ameriški predsednik, sposoben vreči provokativno bombo, o kateri se še dolgo govori. Pogosto razglablja, da Francija zaradi priseljevanja in števila muslimanov v državi drsi v državljansko vojno. V svojih knjigah in nastopih 63-letnik prihodnost slika kot bitko med francosko krščansko tradicijo in kulturo muslimanskih priseljencev, ki jih opisuje kot "kolonizatorje". Je velik nasprotnik priseljevanja, verjame v spopad civilizacij. Če pa priseljenci že pridejo v Francijo, zagovarja njihovo asimilacijo, to je njihovo stapljanje v francoski narod, ne zgolj integracijo oziroma vključevanje v francosko družbo.

Pri ksenofobiji pa je Zemmour stopil na področje, rezervirano za družino Le Pen. Zato se skuša 53-letna Marine Le Pen z nekoliko bolj umirjeno retoriko prikupiti tudi sredinskim volivcem. Tako na primer ne govori več o izstopu iz EU, pred kratkim pa je v intervjuju za Le Figaro Zemmourja obtožila, da zgolj reciklira teme njene stranke in se ne bori za zmago desnice, temveč za to, da bi jo pokončal.

Ankete, ki sicer Zemmourja ne uvrščajo v drugi krog, kažejo, da bi ne glede na izzivalca zmagal Macron. S 56 odstotki prejetih glasov.