Ameriška letala, ki zagotavljajo operativno podporo (ne bojna letala), so bila sprejeta v letalski bazi Istres v Franciji, je sporočil generalštab francoske vojske.
Francija je zahtevala, da letala "nikakor ne sodelujejo v operacijah pod vodstvom ZDA v Iranu, temveč se uporabljajo izključno za podporo obrambi naših partnerjev v regiji".
Francoska obrambna ministrica Catherine Vautrin je ob tem dejala, da je "letalo za polnjenje goriva bencinska črpalka, ne lovsko letalo". "Gre očitno za zmogljivost oskrbe z gorivom, to je edino dovoljenje, ki ga je dal predsednik," je povedala.
Ob začetku ameriško-izraelskih napadov na Iran v soboto je Francija, kot je poudaril predsednik države Emmanuel Macron, zavzela "strogo obrambno" držo.
V iranskem napadu je bilo v nedeljo zadeto francosko mornariško oporišče v Združenih arabskih emiratih. Macron je v odzivu napovedal okrepitev obrambne podpore državam, s katerimi imajo sklenjene ustrezne sporazume.
Francijo zavezujejo obrambni sporazumi s Katarjem, Kuvajtom in Emirati, pa tudi "močne zaveze z Jordanijo in Irakom", ki so bili vsi tarča iranskih napadov, je pojasnil Macron.
Potem ko je bilo v ponedeljek tarča napada z dronom iranske izdelave britansko letalsko oporišče Akrotiri na Cipru, je Macron v torek napovedal, da bo Francija okrepila svojo vojaško prisotnost v Sredozemlju in tja napotila svojo edino letalonosilko Charles de Gaulle, vojaška letala in fregate.
Poudaril je tudi, da Francija ne odobrava vojaških operacij ZDA in Izraela v Iranu, ker potekajo izven okvirov mednarodnega prava. Za eskalacijo razmer je sicer primarno okrivil Iran.
