
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ostro obsodil nov ruski napad na ukrajinsko ozemlje, v katerem je bila po njegovih besedah uporabljena balistična raketa srednjega dosega, znana pod imenom orešnik. Napad je povzročil obsežne izpade električne energije ravno v času, ko se država spopada z nizkimi zimskimi temperaturami. Raketa je bila usmerjena proti območju Lvova, ki leži le približno 60 kilometrov od meje s Poljsko, članice zveze NATO.
Uporabo tega orožja sta potrdila tako ukrajinski predsednik kot rusko obrambno ministrstvo. Po napadu je ukrajinska varnostna služba (SBU) javnosti predstavila fotografije in podrobne podatke o ostankih projektila, ki so jih preiskovalci našli na kraju udara. Kot poroča hrvaški portal Index.hr, so med razbitinami identificirali ključne komponente rakete. Našli so dele sistema za stabilizacijo in vodenje, ki predstavljajo tako imenovane "možgane" projektila, poleg tega še rezervne dele instalacije motorja, fragmente orientacijskega mehanizma ter šobe s strelne platforme.
Smrtonosna hitrost in doseg
Orešnik predstavlja resno grožnjo. Gre za balistično raketo srednjega dosega, torej med 500 in 5.500 kilometri. Posebej zaskrbljujoča je njena hitrost. Doseže lahko do 10 machov, zaradi česar jo je izjemno težko prestreči z obstoječimi sistemi zračne obrambe. Rusija je konvencionalno različico te rakete prvič testirala novembra 2024, ko je orešnik zadel industrijski objekt v Ukrajini.

Ruski predsednik Vladimir Putin je že v preteklosti trdil, da bojne glave orešnika omogočajo izjemno uničevalno moč tudi v konvencionalni izvedbi, pri čemer je učinek primerjal celo z jedrskim orožjem. Ruski mediji poudarjajo hitrost potovanja do strateških ciljev v Evropi, po njihovih izračunih bi raketa do zračne baze na Poljskem potrebovala približno 11 minut, do sedeža zveze NATO v Bruslju pa približno 17 minut.
Strateška negotovost in opustitev sporazumov
Dodaten element nevarnosti predstavlja dejstvo, da pri izstrelitvi orešnika nasprotnik vnaprej ne more z gotovostjo ugotoviti, ali raketa nosi jedrsko ali konvencionalno bojno glavo. To povečuje raven strateške negotovosti in tveganje za nenadzorovano eskalacijo konflikta. Razvoj tovrstnih raket je postal mogoč po tem, ko je Rusija leta 2019 odstopila od sporazuma iz sovjetskega obdobja, ki je prepovedoval razvoj in uporabo raket srednjega dosega.

Putin je v svojih javnih nastopih večkrat opozoril, da bi Rusija lahko uporabila orešnik tudi proti zahodnim zaveznikom Ukrajine, če bi Kijev nadaljeval z napadi na rusko ozemlje z uporabo zahodnega orožja dolgega dosega. Najnovejši napad blizu poljske meje tako predstavlja jasno sporočilo in demonstracijo moči v vse bolj zaostrenih geopolitičnih razmerah.





