Evropski poslanci so danes na plenarnem zasedanju v Strasbourgu glasovali o predlogu nezaupnice predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen. 360 poslancev je glasovalo proti, 175 za, 18 pa jih je bilo vzdržanih. Da bi bil predlog sprejet, bi moral prejeti dvotretjinsko večino oddanih glasov, ki hkrati predstavlja večino vseh 720 članov parlamenta. Glas je oddalo 553 poslancev.
Predlog o nezaupnici so vložili skrajno desni poslanci iz več političnih skupin. Prvopodpisani, romunski evroposlanec Gheorghe Piperea iz skrajno desne politične skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), v kateri so se od predloga nezaupnice distancirali, je v ponedeljkovi razpravi v parlamentu komisiji očital pomanjkanje preglednosti in spoštovanja pravosodja, med drugim v zvezi z naročanjem cepiv proti covidu-19. Poleg tega so predlagatelji komisiji med drugim očitali nezakonito vmešavanje v volitve v Romuniji in Nemčiji.
Kako so glasovali slovenski poslanci?
Od devetih slovenskih evroposlancev je nezaupnico podprl le Matjaž Nemec (S&D/SD). Proti so bili Zala Tomašič, Romana Tomc, Milan Zver (vsi EPP/SDS), Matej Tonin (EPP/NSi) in Marjan Šarec (Renew/Svoboda). Vladimir Prebilič (Zeleni/Vesna) in Irena Joveva (Renew/Svoboda) sta bila vzdržana. Branko Grims (EPP/SDS), ki je bil med predlagatelji nezauzpnice, ni glasoval.
Von der Leyen je trditve iz predloga označila za lažne, podpisnike iz treh skrajno desnih političnih skupin Evropskega parlamenta pa za teoretike zarot in podpornike ruskega predsednika Vladimirja Putina. Članom desno- in levosredinskih skupin je medtem zagotovila, da je komisija pripravljena delati za kompromis in enotnost.
Druga komisija pod vodstvom nemške političarke iz vrst Evropske ljudske stranke, v kateri položaj komisarke za širitev zaseda Marta Kos, je mandat nastopila 1. decembra lani. Pred tem je konec novembra parlament komisijo potrdil s 370 glasovi za, 282 proti in 36 vzdržanimi. Tako je bil danes neuspešen tudi 14. predlog nezaupnice Evropski komisiji od leta 1972, ko je bil vložen prvi. Je pa leta 1999 že napoved vložitve predloga nezaupnice odnesla Evropsko komisijo pod vodstvom Luksemburžana Jacquesa Santerja.
