
Evro v letu 2025 doživlja presenetljivo okrepitev zaradi oslabitve dolarja, evropskih fiskalnih reform in večjega zaupanja vlagateljev, a njegova rast kljub potencialu za globalno preobrazbo hkrati ogroža konkurenčnost izvozno usmerjenega evropskega gospodarstva.
Skupna valuta evroobmočja je letošnje leto začela precej slabo. Menjalni tečaj z dolarjem je januarja znašal 1,02, pri čemer so nekateri analitiki celo napovedovali pariteto valut. A nato se je s koncem januarja v Belo hišo vrnil predsednik Donald Trump, ki s kaotično carinsko politiko želi spremeniti pravila svetovne trgovine.
Sedaj se evru za letos napoveduje najboljše leto v zadnjih dveh desetletjih, pri čemer je Bloomberg maja zapisal, da evropska valuta doživlja preporod, kakršnega od svoje ustanovitve leta 1999 še ni doživela. Prav tako se na trgih čez lužo povečuje zanimanje za Evropo, saj stara celina v primerjavi z negotovimi ZDA pridobiva na pomenu kot regija relativne gospodarske stabilnosti.
Povečano zanimanje za evro se dogaja ob begu od ameriškega dolarja, ki je v prvih šestih mesecih tega leta doživel največjo polletno izgubo od leta 1973. Dolar šibijo predvsem naraščajoči zunanji dolg ZDA, Trumpov pritisk na ameriško centralno banko Fed in negotovosti glede sposobnosti Trumpove administracije, da z večjimi državami sklene trgovinske sporazume.
Evro je letos v primerjavi z dolarjem narasel za približno 14 odstotkov in prejšnji teden presegel mejo 1,18 ameriškega dolarja. To je najvišja raven v več kot treh letih in pol, ki je nazadnje bila dosežena septembra 2021. Rast evra podpira več dejavnikov: fiskalne spodbude v Evropi – predvsem na področju investicij v obrambo –, upadajoče zaupanje v ameriško denarno politiko in kopičenje špekulativnih kratkih pozicij dolarja. Medtem ko Evropska centralna banka (ECB) nadaljuje cikel zniževanja obrestnih mer, je ključni premik, ki podpira moč evra, prišel iz Nemčije, kjer je spodnji dom parlamenta odobril ustavni amandma, ki vojaško in infrastrukturno porabo izvzema iz strogega zakona o dolžniški zavori.

"Trenutek globalnega evra"
Prešerno razpoloženje glede skupne valute evroobmočja vlada tudi med evropskimi voditelji. Predsednica ECB Christine Lagarde je pred nekaj tedni v gostujoči kolumni za britanski časopis Financial Times evropske oblikovalce politik pozvala, naj izkoristijo ta makroekonomski trenutek in povečajo globalno prepoznavnost evra. "Da bi izkoristili to priložnost in okrepili vlogo evra v mednarodnem denarnem sistemu, moramo odločno ukrepati kot združena Evropa, ki prevzema večji nadzor nad svojo usodo," je zapisala.
Nekateri evropski voditelji, vključno z Lagarde, vidijo priložnost, da izpodbijejo desetletja trajajočo prevlado dolarja in okrepijo vlogo evra, s čimer bi evroobmočje lahko uživalo več privilegijev, ki so doslej veljali za ameriški za dolar: nižje stroške zadolževanja in gospodarstvo, ki je bolj odporno na valutna nihanja. Lagarde se pridružuje francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je maja pozval k povečanju deleža evrov v denarnih rezervah, ki jih hranijo svetovne centralne banke in druge institucije. Trenutno evro predstavlja le 20 odstotkov vseh rezerv, medtem ko je delež dolarja skoraj 60-odstoten. Ta pot je sicer še daleč, saj pri doseganju tega cilja številni analitiki izpostavljajo, da so evropski kapitalski trgi premalo razviti.
Vendar je močan evro lahko za evropsko gospodarstvo tudi prekletstvo, menijo analitiki, saj zvišuje cene blaga v tujini, kar škoduje izvoznikom. Številna gospodarstva Evropske unije so predvsem izvozno naravnana. Letošnja hitra rast evra bi lahko prav tako ogrozila prizadevanja ECB za ohranitev inflacije na dvoodstotni ravni, kar ima lahko posledice za konkurenčnost evroobmočja. To je za televizijo Bloomberg potrdil tudi podpredsednik banke s sedežem v Frankfurtu, ki je ob robu ECB foruma na Portugalskem izjavil, da bi lahko bilo povečanje vrednosti evra nad 1,20 dolarja problematično. Glavni ekonomist ECB Irec Phillip Lane, ki je v intervjuju za CNBC povedal, da rast evra "izgleda trajna".
"Nadaljnja krepitev evra ne bo prinesla le večjega deflacijskega pritiska, ampak tudi tveganje gospodarske škode za že tako trpečo izvozno industrijo – dovolj, da se upraviči nadaljnje znižanje obrestnih mer," je medtem zapisal vodja makroekonomskega oddelka nizozemske družbe ING Carsten Brzeski. Rast evra bi namreč lahko oklestila gospodarsko okrevanje evroobmočja, ki po številnih napovedih tako ali tako ne bo močno.







