Slovenija glede na ugotovitve sodišča tako ni kršila evropske konvencije o človekovih pravicah. Sodišče v Strasbourgu je odločalo o pritožbi trojice državljanov BiH, ki jim na podlagi slovenske zakonodaje, sprejete po sodbi ESČP iz leta 2014 v zadevi Ališić, ni uspelo doseči izplačila stare devizne vloge svojega pravnega prednika, deponirane v sarajevski podružnici Ljubljanske banke.
Terjatev je bila namreč prenesena na privatizacijski račun, s katerim je upravljala Agencija za privatizacijo Federacije Bosne in Hercegovine.
Sodišče je ugotovilo, da Slovenija ni odgovorna za te t. i. stare devizne vloge, kakor so se po razpadu Jugoslavije v državah naslednicah imenovala predhodno deponirana sredstva v tujih valutah, saj je bil prenos v skladu z zakonodajo BiH izveden brez sodelovanja LB.
Po mnenju sodišča tudi ni bilo dokazano, da bi bila Slovenija odgovorna za pomanjkljivosti v ureditvi in upravljanju privatizacijskega sistema v BiH ali za dejstvo, da je bil prenos terjatev izveden brez soglasja varčevalcev.
Sodišče je opozorilo, da so bila ta vprašanja temeljito obravnavana v slovenskih postopkih, v katerih so pravni prednik pritožnikov, nato pa tudi pritožniki sami, lahko polno sodelovali. Odločitve slovenskih organov, ki so zavrnili njihov zahtevek, so bile po mnenju sodišča ustrezno utemeljene.
Slovenija tako glede na odločitev, ki jo je sprejel senat sedmih sodnikov, ni kršila prvega člena protokola številka 1 k evropski konvenciji o človekovih pravicah, ki se nanaša na varstvo premoženja.
Sodišče je tokrat prvič odločalo o primeru deviznih vlog, ki so bile v 90. letih preteklega stoletja s podružnice Ljubljanske banke v Sarajevu prenesene na privatizacijske račune v Federaciji BiH, in so jim slovenski organi zato zavračali poplačila iz sklada za nasledstvo.
Tega je Slovenija ustanovila po pilotni sodbi ESČP v zadevi Ališić iz leta 2014, ki je odgovornost za poplačilo neprenesenih vlog v podružnicah Ljubljanske banke v Zagrebu in Sarajevu naložila Sloveniji, čeprav je ta vztrajala, da bi moralo biti to vprašanje del reševanja nasledstvenih vprašanj.
Na sklad so upravičenci vlagali zahtevke za verifikacijo neizplačanih starih deviznih vlog. Leta 2015 je Slovenija sprejela tudi poseben zakon za izvršitev sodbe, ki je uredil pogoje in postopek uveljavljanja pravic teh oseb.
Varčevalcem, ki so imeli na dan 31. decembra 1991 sredstva na deviznih računih v sarajevski ali zagrebški podružnici LB, je zakon omogočil povrnitev teh sredstev skupaj z obrestmi. Ni pa to veljala za sredstva, ki so bila že izplačana ali prenesena na druge račune, vključno s posebnimi privatizacijskimi računi, kar velja tudi v primeru Landika.
Rok za vlaganje zahtevkov v sklad se je sicer iztekel konec leta 2017, izplačila, ki jih je izvedel, pa znašajo približno 302 milijona evrov.
