Ko je britanska regionalna letalska družba Flybe 28. januarja bankrotirala, so se njeni potniki upravičeno spraševali, ali so morda doživeli déjà vu. Letalska družba je namreč propadla že drugič v treh letih. Prvič se je to zgodilo marca 2020, vendar je čez dve leti znova začela opravljati notranje in mednarodne polete. Toda samo deset mesecev pozneje je spet objavila propad. Le tri dni pozneje je bankrotirala tudi norveška letalska družba Flyr, ki je začela poslovati šele lani. "Prav neverjetno je, koliko letalskih družb je nehalo poslovati. Veliko družb je utrpelo veliko škodo," pravi Steve Ehrlich, predsednik dobrodelne organizacije Pilots Together za finančno pomoč pilotom, odpuščenim med pandemijo covida. "Pandemija je razkrila šibke točke letalskih družb, ki jih pred tem nismo videli."
Rekordnih 64 letalskih družb je moralo v času covida razglasiti stečaj
Bankroti letalskih družb niso nič novega. Pregovor pravi, da človek najhitreje postane milijonar, če kot milijarder ustanovi letalsko družbo. Toda pandemija je letalstvu povzročila večjo škodo kot katerakoli recesija, vojna ali teroristični napad. Po letu 2020 je po podatkih, objavljenih na spletni strani AllPlane, nehalo poslovati 64 letalskih družb. Peščica jih je po razglasitvi bankrota začela spet leteti ali je spremenila svoje ime, toda velika večina jih je ugasnila za zmeraj. Povprečni potniki morda res še niso slišali za Jet Time, NokScoot ali Fly My Sky, toda med tistimi, ki so propadli med pandemijo, so tudi znana imena, kot je denimo Alitalia, nekdanja italijanska državna letalska družba. To je sicer že nasledila družba ITA Airways.
Miquel Ros, ustanovitelj in urednik spletne strani AllPlane, je optimističen glede bankrotov. Po njegovem mnenju pandemija ni bila starka s koso, ki je kosila med letalskimi družbami, ampak prej šok za industrijo, zaradi katerega so končno ugasnili že tako kašljajoči motorji. "Večina letalskih družb, ki so bankrotirale leta 2020, bi zaradi svoje slabe finančne situacije tako ali tako propadla, le da nekoliko pozneje," je dejal Ros za televizijo CNN.
Ros je bankrote letalskih družb začel spremljati leta 2018, ko je propadlo 18 letalskih družb po vsem svetu. Leta 2019 se je to število povzpelo na 34. V glavnem je šlo za manjše letalske družbe, ki niso mogle več konkurirati velikim letalskim prevoznikom. Številke v času pandemije niti niso bile tako slabe. Leta 2020 je propadlo 31 letalskih družb, leta 2021 jih je nehalo poslovati 19, leta 2022 pa le 12. Toda kaže, da tudi v letu 2023 ne bo šlo vse gladko, saj so že prvi mesec bankrotirali trije letalski prevozniki. Tudi Murdo Morrison, urednik spletnega portala FlightGlobal, je prepričan, da so med pandemijo v glavnem ugasnile letalske družbe, ki bi tako ali tako propadle. Večino so pred propadom rešile vlade, ki so svoje letalske družbe dale v "mirovanje", plačevale njihove fiksne stroške in prevzele večji del bremena plač zaposlenih.
Letos naj bi si industrija potovanj, ki jo je pandemija pred tremi leti spravila na kolena, že povsem opomogla. In čeprav se je že zdelo, da se je varno vrniti med oblake, so se spet zvrstili bankroti. Istočasno so cene poletele v nebo. Po navedbah predstavnikov podjetja ForwardKeys, ki analizira podatke o prodaji vozovnic iz podatkovne baze Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov, je prodaja vozovnic po vsem svetu v prvem četrtletju tega leta v primerjavi z istim obdobjem leta 2019 še vedno manjša za 22 odstotkov.
