Brazilska repriza napada na kongres ZDA

Brazilska policija je nekaj ur po tistem, ko so privrženci bivšega predsednika Jaira Bolsonara napadli in zavzeli med drugim kongres, vrhovno sodišče in predsedniško palačo v Brasilii, leta 1960 razglašenem glavnem mestu največje južnoameriške države, ponovno vzpostavila nadzor. Nedeljski napad v slogu privržencev bivšega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki so 6. januarja 2021 napadli zvezni kongres v Washingtonu, seveda ne bo minil nekaznovano; policisti so aretirali najmanj 300 nasilnih protestnikov od okoli 5000, ki so nezakonito vstopili v državne ustanove in uničevali državno lastnino. Oblasti so to označile za poskus tako imenovanega domačega terorizma in državnega udara, 77-letnega predsednika Inazia Lula da Silve, ki je za tretji mandat prisegel 1. januarja, pa v času neredov ni bilo v prestolnici. Je pa Lula da Silva razglasil izredne razmere, ki bodo trajale najmanj do konca januarja ali do preklica.

Guverner zveznega okrožja Brasilia Ibaneis Rocha je po izgredih odpustil vodjo varnostne službe v prestolnici Andersona Torresa. Ta je podpornik Bolsonara, Rocha, ki je prav tako suspendiran za 90 dni, pa ga je po volitvah obdržal na položaju. "Odločil sem se, da ga razrešim, hkrati pa sem na ulice poslal vse varnostne sile, da aretirajo in kaznujejo odgovorne," je zapisal Rocha. Vodja Lulove vladajoče Delavske stranke (PT) pa je delno odgovornost za napad pripisala Rochi. "Vlada zveznega okrožja je bila neodgovorna," je sporočila Gleisi Hoffmann. "To je zločin proti demokraciji, proti volji volivcev in za druge interese. Za vse, kar se dogaja, sta odgovorna guverner in njegov varnostni minister, ki je podpornik Bolsonara," je dodala. Zanimivo je, da je napade obsodil tudi vodja Bolsonarove Liberalne stranke Valdemar Costa Neto. "Danes je žalosten dan za brazilski narod. Ne moremo se strinjati z vdorom v nacionalni kongres. Vse urejene demonstracije so legitimne. Toda kaos nikoli ni bil eno od načel naše države. Takšno ravnanje ostro obsojamo. Zakon je treba izvajati, da bi okrepili našo demokracijo," je sporočil Costa Neto. Bolsonaro, ki je dva dni pred predajo oblasti odpotoval na Florido, kjer živi tudi nekdanji ameriški predsednik Trump, se niti 24 ur po izgredih ni oglasil.

"Ti fašistični fanatiki so storili nekaj, česar v zgodovini naše države še nismo videli. Odkrili bomo, kdo so ti vandali, in jih bomo ostro kaznovali v skladu z zakonom," pa je sporočil 77-letni levičar Lula. Napad se je zgodil teden dni po inavguraciji, vendar je varnostne sile ujel na levi nogi. "Jaz bi temu rekel nesposobnost, nepripravljenost ali celo zloba tistih, ki so odgovorni za javno varnost v zveznem območju. To ni prvič," je po poročanju brazilskih medijev dejal Lula in napovedal kaznovanje odgovornih.

Protesti zaradi Bolsonara so se sicer vrstili od drugega kroga volitev 30. oktobra, ko je levičar Lula da Silva, ki je vladal že v letih 2003-2011, premagal 67-letnega desničarskega populista, nekdanjega vojaškega častnika Jaira Bolsonara. Rezultat je bil tesen, nekdanji sindikalni voditelj Lula je osvojil 50,9 odstotka glasov.

Reakcije iz sveta so bile pričakovano burne. "To je velika skrb za nas, branilce demokracije," je tvitnila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in izrazila polno podporo predsedniku Luli da Silvi, ki je bil "izvoljen svobodno in pošteno". Ameriški predsednik Joe Biden je sporočil, da obsoja napad na demokracijo in podpira miren prenos oblasti v Braziliji. "Brazilske demokratične ustanove imajo našo polno podporo, volje brazilskih volivcev pa se ne sme spodkopavati," je zapisal. Nasilje so obsodili tudi v Moskvi in Pekingu.