Sanja Verovnik
Avstrija razmišlja o uvedbi prepovedi uporabe družbenih omrežij za otroke in mladostnike, mlajše od 14 let. Kot poroča Der Standard, želi vlada ukrep uvesti že z začetkom šolskega leta 2026/27, in to brez čakanja na skupno evropsko rešitev. Glavni cilj pobude je zaščititi otroke pred škodljivimi vplivi digitalnih platform, vendar predlog že zdaj odpira številna pravna, tehnična in družbena vprašanja.
Med tistimi, ki ukrep podpirajo brez zadržkov, je oče dvanajstletnice iz Stainza na avstrijskem Štajerskem, s katerim smo se pogovarjali. "Prepoved je pravilna," nam je povedal odločno. "Moja hči je praktično ves čas na telefonu. Tudi takrat, ko naj bi se učila ali počivala, je miselno še vedno na družbenih omrežjih." Po njegovih besedah opaža spremembe v razpoloženju, večjo razdražljivost in stalno primerjanje z drugimi. "Starši smo včasih nemočni. Otroku lahko vzameš telefon, pa ima še vedno šolsko tablico, na kateri opravlja domače naloge in ima hkrati dostop do družbenih omrežij. Če bo meja zakonska in enaka za vse, bo to tudi nam v pomoč," dodaja in ob tem poudarja, da ne vidi več druge učinkovite rešitve.
"Starši smo včasih nemočni. Otroku lahko vzameš telefon, pa ima še vedno šolsko tablico, na kateri opravlja domače naloge in ima hkrati dostop do družbenih omrežij"
Avstralija kot zgled
Pobuda prihaja v času, ko narašča zaskrbljenost zaradi vpliva družbenih omrežij na duševno zdravje mladih. Avstrijska vlada se pri tem delno zgleduje po Avstraliji, kjer od decembra 2025 velja prepoved uporabe družbenih omrežij za mlade do 16. leta. Platforme morajo same preveriti starost uporabnikov in so odgovorne za spoštovanje teh omejitev, v primeru kršitev pa jim grozijo visoke kazni.
Toda prenos takšnega modela v evropski pravni prostor ni preprost. Evropska zakonodaja na področju varstva podatkov in temeljnih pravic postavlja stroge omejitve, zlasti ko gre za obdelavo osebnih podatkov mladoletnikov. Preverjanje starosti bi v praksi zahtevalo zanesljivo identifikacijo uporabnikov, kar bi lahko pomenilo dodatno zbiranje občutljivih podatkov - prav to pa vzbuja pomisleke tako pri pravnikih kot pri zagovornikih zasebnosti.
Do predloga je precej bolj zadržana mati dveh otrok iz Predinga, prav tako na Štajerskem koncu Avstrije. Po njenem mnenju prepoved ne bo prinesla želenih učinkov. "Otroci bodo vedno našli rešitev: lažne profile, telefone starejših bratov ali sester ali tehnične obvoze. Tega se ne da nadzorovati," je prepričana. Ob tem se sprašuje tudi, kako bi država ukrep sploh izvajala v praksi. "Zdi se mi, da gre za idejo, ki na papirju zveni dobro, v resničnem življenju pa je skoraj neizvedljiva."
V času pouka so telefoni zaklenjeni
Kako je uporaba mobilnih telefonov v avstrijskih šolah urejena v praksi, pojasnjuje 14-letni učenec, ki obiskuje Mittelschule v Stainzu na avstrijskem Štajerskem. "V šoli moramo pred začetkom pouka telefone shraniti v zaklenjene omarice. Telefon lahko vzamemo šele, ko se odpravimo domov, uporaba med odmori pa ni dovoljena. Če kdo krši ta pravila, je kaznovan z opominom direktorja šole, o tem pa so obveščeni tudi starši," pove.
Po njegovih besedah pravila sicer obstajajo, a se jih ne držijo vsi. "Vedno se najdejo učenci, ki telefon skrijejo v šolsko torbo ali žep. Nekatere učitelji ujamejo, drugih pa ne," dodaja. To po njegovem mnenju kaže, da je nadzor v praksi zahteven kljub jasno določenim pravilom.
Bosta sledili tudi Francija in Velika Britanija? Kaj pa Slovenija?
Razdeljena niso le mnenja staršev, temveč tudi politična stališča. Del vlade zagovarja hitro in odločno ukrepanje, drugi, predvsem opozicijske stranke, pa opozarjajo, da bi bilo bolj smiselno počakati na skupno evropsko rešitev. V stranki NEOS nasprotujejo modelu po vzoru Avstralije, saj opozarjajo na nevarnost obsežnega zbiranja osebnih podatkov in pretirano vladno poseganje v zasebnost. Po njihovem mnenju bi morali počakati na razvoj skupnega evropskega sistema za preverjanje digitalne identitete.
Kritiki opozarjajo tudi na možnost ustavnih zapletov, če bi zakon nesorazmerno posegel v pravice uporabnikov. Ob tem poudarjajo, da popolna prepoved morda ni najučinkovitejša rešitev. Mladi so digitalno iznajdljivi in bi lahko omejitve hitro obšli, medtem ko bi zakon dodatno obremenil tako platforme kot starše. Namesto prepovedi se vse pogosteje omenja potreba po večji medijski pismenosti, jasnejših pravilih za delovanje platform in boljšem nadzoru nad algoritmi, ki spodbujajo zasvojenost.
Razprava v Avstriji tako odpira širše vprašanje sodobne družbe: ali je stroga prepoved prava pot za zaščito otrok v digitalnem okolju ali pa bodo dolgoročno učinkovitejši predvsem izobraževanje, krepitev medijske pismenosti in večja odgovornost spletnih platform. Države, kot sta Francija in Velika Britanija, že razmišljajo o podobnih ukrepih oziroma omejitvah uporabe družbenih omrežij za mlajše starostne skupine, kar kaže, da Avstrija pri tem ni osamljena.
Francoski parlament je v spodnjem domu že potrdil zakonodajni predlog, ki bi uporabo družbenih omrežij prepovedal otrokom in mladostnikom, mlajšim od 15 let. Predlog zdaj čaka obravnavo v senatu, predsednik Emmanuel Macron pa si želi, da bi prepoved začela veljati z začetkom šolskega leta septembra 2026. Bi lahko tej razpravi kmalu sledili tudi v Sloveniji?
