Jon Knez
Vsi žarometi in kamere so na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu čakali le na sredo in nastop ameriškega predsednika Donalda Trumpa. V več kot uro dolgem govoru - večinoma se je hvalil z dosežki svoje administracije - je med drugim dejal, da ZDA ne bodo vojaško posredovale na Grenlandiji, a je pozval k takojšnjim pogajanjem za pridobitev arktičnega otoka, saj da ga lahko branijo le ZDA. "Potrebujemo ga za strateško nacionalno varnost in mednarodno varnost. Ta ogromen nezavarovan otok je pravzaprav del Severne Amerike. To je naše ozemlje," je zatrdil. Grenlandijo je sicer večkrat slabšalno poimenoval "kos ledu" in jo tudi zamenjal za Islandijo.
Trump prepričan, da je nekoč bila ameriška
Kot argument, zakaj potrebujejo Grenlandijo, je navedel, da so ZDA med drugo svetovno vojno ubranile otok in ga vrnile Danski, kar da je bila velika napaka. "Sicer bi danes tam govorili nemško ali celo japonsko," je še navrgel. No, dejstva so pokazala, da predsednik spet laže. Ko je kraljevina Danska leta 1941 kapitulirala in jo je okupirala nacistična Nemčija, so predstavniki Danske in ZDA podpisali sporazum, ki je ameriški vojski omogočil obrambo Grenlandije, kar je privedlo do izgradnje ameriških oporišč. Sporazum pa ni predvidel, da bi ozemlje pripadlo ZDA.
Znova je ponovil tudi laž o končanju osmih vojn, čeprav je pogojno končal le dve - med Armenijo in Azerbajdžanom ter vojno v Gazi, vemo pa, da miru tam še zmeraj ni. Nadalje je zatrdil, da ZDA od zavezništva nikoli niso imele nič in da niti niso nikoli nič zahtevale. Toda po terorističnem napadu 11. septembra 2001 so se sklicevale na 5. člen severnoatlantske pogodbe, ki določa, da je oborožen napad na eno članico napad na vse. Temu je sledila vojna proti terorizmu v Afriki, srednji Aziji in na Bližnjem vzhodu. Natrosil je še več laži in dezinformacij glede konkurenčnosti, Kitajske in zelene energije.
Evropski voditelji pomirjeni, pogajanja sledijo
Je pa Trump po srečanju z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem sporočil, da proti evropskim državam, ki so v luči njegovih groženj na Grenlandijo poslale svoje vojake, ne bo uvedel 10-odstotnih carin na uvoz. Te države so Francija, Nemčija, Švedska, Norveška, Finska in Nizozemska. Na to je pristal, ker sta se z Ruttejem dogovorila glede sporazuma o arktični regiji. "Če se bo uresničila, bo ta rešitev odlična za ZDA in vse države članice Nata," je dejal Trump. Pogovori o sporazumu, za katerega se za zdaj še ne, kaj vse bo vključeval, se bodo še odvili.
Trumpova napoved, da na Grenlandiji ne bo vojaško posredoval, in vest o preklicu carin sta pomirili evropske voditelje, ki z nelagodjem spremljajo vsako njegovo potezo. Danska se je z ZDA pripravljena pogajati, a le ob upoštevanju ozemeljske celovitosti Danske. Državi naj bi se pogajali o sporazumu iz leta 1951, ki opredeljuje obrambo Grenlandije. Nazadnje je bil posodobljen leta 2004 in ameriški vojski omogoča skoraj popolno svobodo na ozemlju Grenlandije. S tega vidika je nerazumljivo, zakaj Trump vztraja pri ozemlju Grenlandije, ko pa lahko v okviru Nata tam praktično počne, kar želi. Prav to poudarjajo evropski voditelji, ki so v četrtek na neformalnem zasedanju Evropskega sveta v Bruslju zasedali na temo transatlantskih odnosov.
Kar nekaj evropskih voditeljev ni bilo na Trumpovem nastopu. V začetku tedna se je zaiskrilo med Trumpom in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, zaradi svoje agresivnosti pa je začel Trump podpornike izgubljati tudi med evropsko skrajno desnico, ki mu je sicer naklonjena. Grožnje glede Grenlandije so denimo obsodili italijanska premierka Giorgia Meloni, britanski opozicijski politik Nigel Farage, francoska opozicijska poslanka Marine Le Pen, navdušeni pa niso niti v nemški skrajno desni stranki AfD.
Dokumenti za končanje vojne pripravljeni
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v Davosu poudaril, da so dokumenti, ki jih pripravljata Kijev in Washington za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne v Ukrajini, skoraj dokončani. Napovedal je tudi tristransko srečanje predstavnikov ZDA, Rusije in Ukrajine, ki bo v petek in soboto v Združenih arabskih emiratih. Opozoril je, da varnostna jamstva brez ZDA ne delujejo, ter izpostavil pripravljenost Združenega kraljestva in Francije za napotitev sil ob podpori Washingtona. Kritičen je bil do Evropske unije zaradi pomanjkanja odločnega ukrepanja ter zastojev pri uporabi zamrznjenega ruskega premoženja in ustanovitvi sodišča za rusko agresijo. Evropo je označil za razdrobljeno in neodločno ter opozoril, da se kljub ponavljajočim se opozorilom razmere ne spreminjajo. (sta)
Kompromis je mogoč
Da je Danska kolonizirala Grenlandijo, ta pa je vključitev v suvereno ozemlje Danske doživela šele v obdobju med obema vojnama, pa je poudaril dr. Danilo Türk, profesor mednarodnega prava in nekdanji predsednik Slovenije. "Upravljanje teh ozemelj je razmeroma nova stvar. Ne preseneča me, da prihaja do neke vrste trgovanja z ozemlji. Pomembno je, da se to ne stori s silo in se najde kompromis, ki je mogoč. Nenazadnje Danska ne nasprotuje večji prisotnosti ZDA na Grenlandiji. Tudi EU bi najverjetneje pristala na kak dogovor. V tem trenutku to ni mogoče, ker je atmosfera preveč razgreta," je še za Večer dejal Danilo Türk. Daljši, bolj poglobljen intervju z njim bo objavljen v prilogi V soboto.
V Odbor za mir vstopilo več kot 30 držav
Trump je v Davosu še uradno ustanovil Odbor za mir, ki je bil prvotno zasnovan za upravljanje Gaze, zdaj pa ga je razširil v organ za reševanje kriz po svetu. Napovedal je, da bo odbor, ki mu bo predsedoval on, sodeloval z Združenimi narodi, sestavljali pa ga bodo voditelji držav.
Sodelovanje je doslej potrdilo več kot 30 držav, med njimi Madžarska, Izrael, Argentina, Egipt, Turčija, Kosovo, Katar, Savdska Arabija. Slovenija se, kot je v sredo napovedal premier Robert Golob, še ne bo pridružila odboru, ker da je njegov mandat preširok. Številne druge države, tudi Rusija, povabilo v odbor še preučujejo. Francija, Norveška in Švedska so sodelovanje zavrnile, to bi lahko storilo še Združeno kraljestvo. Članstvo naj bi vsako državo letno stalo milijardo ameriških dolarjev.
