Bil je del čistih začetkov in tudi največjih uspehov. Uroš Šerbec je igralsko kariero sicer zaključil prej, kot si bi želel, toda doživel je veliko. Nekdanji pomočnik Veselina Vujovića na slovenski klopi ob vodenju ptujske Drave danes še vedno spremlja izbrano vrsto, a po tolikih letih prevelikega vznemirjenja ne čuti več. Pred dobrimi tridesetimi leti je z ostalimi oral ledino na področju, kjer se uvrstitev in boj za najvišja mesta danes zdita samoumevna.
Letošnjo reprezentančno akcijo so zaznamovale številne odpovedi. Miha Zarabec, Matic Grošelj, Tadej Kljun, Mitja Janc in Jaka Malus se na zboru niso pojavili zaradi težav s poškodbami, te sta tekom priprav staknila še Aleks Vlah, ki je veljal za glavno orožje v napadu, in prvi vratar Klemen Ferlin. Zaradi preobremenjenosti si je zimo brez reprezentančnih obveznosti zaželel Blaž Blagotinšek, Nejc Cehte je povabilo zavrnil zaradi osebnih razlogov. "Podrobno težko sodim, toda eno so odpovedi, drugo poškodbe. Z odpovedmi, kot sem že kdaj dejal, se ne strinjam. Če si dovolj kvaliteten, da si prislužiš vpoklic, se moraš odzvati. Takšno je vsaj moje patriotsko razmišljanje, ki temelji na pripadnosti. Po drugi strani se zavedam, da tudi s strani rokometne zveze ni vse urejeno, kot bi moralo biti. Fantje igrajo v evropskih klubih, kjer si slačilnico delijo z igralci najmočnejših reprezentanc, kjer je to na veliko višjem nivoju, zato verjamem, da pri kom pride do manka motivacije. Je pa bilo letos enormno veliko poškodb, kar je še dodatno otežilo sestavo ekipe. Priložnost bodo zato dobili novi obrazi, ki bodo lahko pokazali, v kolikšni meri se nanje lahko računa v prihodnosti, kar ni nič slabega. Glede rezultata si pa zmeraj vsi želimo le najboljše, a mogoče se izide nepričakovano, saj Slovenija po navadi igra veliko bolje, ko ni med favoriti, kar na tem prvenstvu zagotovo ne bomo. Mogoče bo to prineslo sproščenost in samozavest, iz česar bi lahko izhajali dobre igre in rezultati," je dejal Uroš Šerbec.
Od prebijanja ledu do prvega leska
"Spomini na tisto obdobje so res lepi. Nastala je nova država in z njo reprezentanca, praktično čez noč smo vsi postali reprezentanti države, ki se je preko kvalifikacij prebijala na prva velika tekmovanja. Že kvalifikacije so bile napete, dramatične, ubranjena sedemmetrovka Rolanda Pušnika na Češkem nam je prinesla evropsko prvenstvo. Na Portugalskem smo bili Slovenci del prvega evropskega prvenstva, pred tem so se igrali le svetovna in olimpijski turnirji, kar nam je tudi lahko v ponos. Iztržili smo deseto mesto, ki je vodilo direktno na naslednje svetovno prvenstvo. Organizacijsko se ta prvenstva ne morejo primerjati z današnjimi, ko je v dobi interneta tudi medijska pokritost precej večja. Šele zdaj, ko gledam z distance, dojemam, da so bili začetki in prebijanje na sceno res veliki dosežki," se leta 1994 spomni nekdanji rokometaš Celja, ki je bil dve leti prej v postavi za prvo tekmo moške članske reprezentance v zgodovini (proti Hrvaški).
"Moje patriotsko razmišljanje temelji na pripadnosti"
Za največji slovenski uspeh na EP še zmeraj velja drugo mesto z domačega prvenstva leta 2004, v finalu so se za previsoko oviro izkazali Nemci. To je bila sploh prva medalja na velikih tekmovanjih za naše ekipne športe, a zraven ni bilo Šerbca, ki je štiri leta prej z reprezentančnimi kolegi izkusil olimpijado. "Žal mi je, da sem kariero moral končati zaradi poškodbe, saj bi v nasprotnem primeru zagotovo bil zraven. Toda to je sestavni del športa. Ni mi bilo lahko, ampak z leti se to nekako pozabi, obžalovati za nazaj pa nima smisla. Za našo generacijo je bila medalja na domačem prvenstvu vrh. Gotovo bi želel biti na igrišču, a sem pač ob njem doživel fenomenalno vzdušje."
Skupina smrti in videotehnologija v povojih
Na EP se je naš sogovornik vrnil leta 2016 kot pomočnik Veselina Vujovića. Slovenija je bila na Poljskem v skupini s Španijo, Švedsko in Nemčijo, kar velja za eno najbolj kakovostnih skupin v zgodovini EP. "Takšne skupine po vsej verjetnosti nikoli več niti ne bo, a nihče nas ni nadigral, z izjemo Švedov v prvem polčasu. Na koncu nam je malo zmanjkalo in smo se hitro poslovili, toda zatem se je pričelo obdobje pod Veselinom, ki smo ga kronali z uvrstitvijo na olimpijado in medaljo na svetovnem prvenstvu. Včasih slab začetek pomeni nekaj dobrega v prihodnosti. Je pa res, da je danes rokometni vrh tako razširjen, da na medalje lahko računa od osem do deset reprezentanc, nato pa odločajo malenkosti," je povedal Šerbec, ki vlogo glavnih favoritov letos namenja Dancem, čeprav ti kljub štirim zaporednim naslovom svetovnih prvakov na evropsko krono čakajo 14 let.
Marsikomu je v spominu ostalo tudi prvenstvo iz leta 2018, ko je Slovenija skupinski del odigrala v Zagrebu in na krilih medalje s SP na turnir stare celine prišla z visokimi pričakovanji, ki pa so se hitro podrla. Žal ne zaradi predstav na igrišču. "Takrat se je uvajala uporaba videotehnologije. Prav smešno je bilo, saj so zaslon prekrivali z brisačo, da se ni videlo, kaj gledajo, prav tako je dolgo trajalo, hkrati pa tudi pravila niso bila povsem jasna. Vem, da je bila v ligi prvakov nekaj mesecev kasneje skoraj identična situacija, pa je bila odločitev povsem drugačna. Na takšnih prvenstvih je to, sploh na odločilnih tekmah, boleče, če ne celo sramotno za šport, da se v eni sekundi ves trud podre zaradi sodniške odločitve oziroma nedorečenih pravil."
Slovenska reprezentanca od leta 2017 čaka na veliki uspeh. Dvakrat mu je v slabem desetletju bila blizu, a sta se oba boja za kolajno končala s četrtim mestom na preteklih olimpijskih igrah in EP 2020. Kje se torej zalomi? "Manjka nam konstantnost, je pa res, da nimamo široke baze kvalitetnih igralcev, zato se vsaka odsotnost pozna še toliko bolj. V zadnjih letih je tega bilo kar veliko, zato ni bilo konstantne ekipe, potem pa se ti na kakšnem prvenstvu izide in na drugem ne. Če bi recimo na treh zaporednih prvenstvih prišli vsaj do polfinala, bi zrasla samozavest, pa tudi nate začnejo gledati drugače. Prišli bi tudi evforija in podpora. Bo pa zveza morala poskrbeti za boljše pogoje, saj si s trenutnimi vrha ne zaslužimo oziroma ga niti ne moremo doseči," je sklenil Uroš Šerbec.
