Nekdanji direktor Olimpije o prihodu NBA v evropsko košarko: "Tu je letvica pod zemljo." O čem je govoril?

Zo. M.
03.12.2025 11:11

Direktor košarkarskega kluba Domžale, predtem pa Olimpije, opozarja na velik razkorak med NBA-jem in Evropo v odnosih z javnostmi in tiskovnih konferencah: V ZDA so te zabava, v Evropi dolgčas.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Tiskovne konference in izjave, ki so v Evropi monotono izpolnjevanje obveznosti, so v ZDA glavni vir zabavnih športnih zgodb. 
Reuters

Ob najavljeni širitvi lige NBA v Evropo leta 2027 se je oglasil Matevž Zupančič, direktor kluba Kansai Helios Domžale. Zupančič je že dve desetletji v košarki: kot direktor je med leti 2013 in 2017 deloval pri Union Olimpiji, med 2005 in 2013 pa je v klubu, ki je v tem obdobju nastopal v elitni evroligi, imel vlogo predstavnika za odnose z javnostmi. Prav glede na dolgoletne izkušnje s PR-jem na najvišjem nivoju pa ima lahko o tem veliko za povedati. 

Na družbenem omrežju facebook je tako delil svoj razmislek o razlikah med evropsko in NBA-košarko v tem pogledu. K zapisu ga je spodbudila nedavna tiskovna konferenca po tekmi evrolige med Parizom in Valencio, ko trenerja Valencie Pedra Martineza ni pričakal niti en sam novinar. Martinez se je tako le usedel, omenil rezultat "90:86" in zapustil sobo. 

"Toliko o medijskem pokrivanju. Novinarji se niso prikazali, ker ... Zakaj pa bi?" je Zupančič začel z razmislekom, a sledil je nepričakovan zasuk. Za dolgočasno poročanje o košarki ni okrivil (le) sedme sile, pač pa - akterje: trenerje in košarkarje: "Zgodba ima dve plati. Trenerji in košarkarji v Evropi se niti ne potrudijo, da bi pripravili smiselne odgovore, kaj šele, da bi se nasmehnili. Pa ne le, ker ni občinstva, ampak ker jim je preprosto vseeno. Vsaka tiskovka jim je kot v breme; svojo službo striktno povezujejo s predstavami na igrišču, le redko pa ponudijo to, po kar pridejo novinarji - če sploh pridejo." 

Kot opaža, podobno velja za načrtovane izjave pred tekmami ali po njih: "Spremenile so se v monotone, 'copy-paste' rituale, ki izgledajo bolj kot izpolnjevanje obveznosti, da se zadovoljijo pravila lig, kot pa smiselna komunikacija." Zupančič dodaja, da ne gre le za lenobo, pač pa za simptom: "Simptom, da je evropski športni PR obstal v letu 1998, medtem ko je ameriški komunikacijo spremenil v zabavo z veliko vrednostjo."

Ob tem avtor zapisa ugotavlja, da so družbena omrežja, izseki s pomočjo umetne inteligence in drugi sodobni pripomočki povsem odstranili bistvo oziroma namen tiskovnih konferenc pred in po tekmah: "Kljub temu pa se jih oklepamo kot nekega svetega relikta izpred digitalne ere." 

Ob tem je še spomnil na PR-zdrse v obeh beograjskih evroligaških klubih - v Partizanu s celotno epizodo okrog odhoda trenerja Željka Obradovića in s sporočili za odnose z javnostmi pri crveni Zvezdi -, ob tem pa poudaril, kako v ZDA cela zabavna industrija temelji na zgodbah, dostopih do ljudi in "polikanem" PR-ju: "Če si bo NBA drznila priti v Evropo, jo čaka še veliko domače naloge. Lestvica ni visoko. Pod zemljo je." 

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta