Nazadnje, ko se je začelo s štajerskim derbijem, se je sezona končala z marsičim. Preimenovala se je zahodna tribuna, Maribor je prišel do svoje za zdaj zadnje lovorike in v športni pokoj je odšlo največje ime v zgodovini kluba, Marcos Tavares, ter z njim ikonična številka devet. Toda naslova se pod Kalvarijo po vsej verjetnosti sploh ne bi veselili, če tja ne bi prišel Ognjen Mudrinski. Srbski napadalec se je po odhodu iz Maribora podal na odisejado, še malo večjo kot njegov nekdanji klub.
Bili so zadnji avgustovski dnevi v letu 2021, ko so pri Mariboru še zmeraj iskali napadalca in ga naposled pripeljali na zadnji dan prestopnega roka. Čeprav je Marko Šuler v vlogi športnega direktorja imel nemalo spodrsljajev, se prihod Mudrinskega na posojo v Ljudski vrt še zmeraj zdi kot zadetek v polno. Srbski napadalec je takrat v štajersko prestolnico prispel s številnimi izkušnjami tako iz srbske kot tudi švicarske, hrvaške, poljske in še druge nemške lige. Posodila ga je Jagiellonia, pri kateri prave priložnosti ni dočakal nikoli. V treh letih je za poljskega prvoligaša odigral manj tekem, kot jih je za Maribor v prvi polovici sezone.
Vijol'čni bojevnik po le nekaj tekmah
Nogometaš iz Srbobrana je že v domovini dokazoval, da ima nos za zadetke. V Srbiji je bil član Spartaka iz Subotice, Čukaričkega, Jagodine, Crvene zvezde in Vojvodine. In postal šesti najboljši strelec v zgodovini srbske lige. Ekspresno je postal tudi ljubljenec mariborskega občinstva. Šestnajst odigranih tekem v jesenskem delu sezone, na katerih je dosegel deset golov, da je postal vijol'čni bojevnik, najbolj srčen nogometaš Maribora po izboru navijačev.
Naziv je Mudrinski več kot upravičil. S sedemnajstimi goli je postal kralj strelcev in igralec sezone 2021/22, medtem ko se njegovega petnajstega zadetka marsikdo še spominja. Tekla je 75. minuta večnega derbija v Ljudskem vrtu, ko si je igralec s številko 91 na hrbtu žogo za strel nastavil na robu kazenskega prostora in nekaj trenutkov kasneje na noge dvignil slehernega navijača na tribunah. Pa saj gol za zmago proti Olimpiji ni bil edini, ki bi bil pomemben. Teh se je v sezoni nabralo za kakšen glasbeni album, kajti če na treh tekmah poskrbiš, da Koper, ki je imel vse v svojih rokah še dva kroga pred koncem sezone, izgubi ali odnese le točko, si storil marsikaj omembe vrednega pri osvojitvi naslova.
Mesec dni po derbiju je, tako kot Marcos Tavares, zadnjič stopil na zelenico Ljudskega vrta in osem dni kasneje še zadnjič oblekel vijoličasti dres oziroma mariborskega, ko se je na tekmi proti Muri poslovil z zadetkom. Sledilo je ugibanje, ali si bodo pod Kalvarijo lahko privoščili najdražjo pogodbo v ligi, ki jo je zahteval Mudrinski in bi si jo v današnjih precej drugačnih časih lahko privoščili. Žal si je niso. Ali kar na srečo, kakor bi dejali na drugem koncu Štajerske, v Celju. Za najboljšega igralca sezone so se ogreli v taboru grofov, temu pa je sledilo nastopaštvo Srba. Če so po Celju po njegovem mnenju zbirali denar in jih je hotel "olupiti", potem je po videoposnetku, ki je prišel v javnost, lahko začel sam zbirati. Ne denarja, ampak svojo naslednjo nogometno destinacijo.
Odhod iz profesionalizma
Ne v Celje, po poteku pogodbe s poljskim delodajalcem je danes 33-letnik sedel v letalo in se odpravil daleč, tako daleč, da je pristal na drugem koncu sveta, kjer nogometno okolje ni preveč ambiciozno. Nekateri srbski mediji so pisali celo, da je podpisal za klub, za katerega niso slišali niti stavničarji. Lamphun Warriors so prvič zaigrali v prvi tajski ligi, medtem ko je njihov novi napadalec, kljub svojemu renomeju, s tremi goli pustil podoben vtis. Triletna pogodba pa je dejansko trajala le pol leta. Nogometaš iz Srbobrana se je odločil, da še enkrat poskusi v vijoličastem, toda ne v Mariboru, ampak pri Ujpestu, vendar ga Madžari niso dolgo trpeli. Zbral je deset nastopov, nato pa se v kadru ni več znašel, sledila je sporazumna prekinitev sodelovanja.
Da bi ujel staro formo, se je vrnil h klubu, za katerega je v karieri odigral največ tekem. Starega sebe ni našel niti pri Spartaku iz Subotice, je pa v domovini zdržal vsaj celo sezono 2023/24, po kateri pa je ostal brez kluba. Odisejada se je nadaljevala in šele konec lanskega septembra si je nato našel klub blizu doma. Podpis za Mladost iz Novega Sada je pomenil vrnitev v okolje, kjer se je kalil kot mladenič. Po polovici sezone v drugi srbski ligi je padel morda celo nižje kot kadarkoli, v klub z dna četrte italijanske lige. Čeprav je bil član sicilskega nižjeligaša Akragasa pol leta, zanj ni odigral nobene tekme. V letošnjem poletju se je vrnil v drugo srbsko ligo, na jug države k Dubočici Leskovac, ki se je v pretekli sezoni precej namučila, da je sploh obstala v tem kakovostnem rangu srbskega klubskega nogometa. Bil je predstavljen kot prva in velika okrepitev za Dubočico v letošnjem poletju. Upanje, da bo končno dočakal preporod, pa dajeta dva zadetka na dveh pripravljalnih tekmah pred sezono, a pravi test Mudrinskega čaka ob koncu tedna, ko se bo začela nova sezona za srbske drugoligaše, kjer bo za Dubočico debitiral na gostovanju pri Borcu iz Čačka.
Klub iz Leskovca sicer igra na prenovljenem stadionu, ki ustreza najvišjim standardom, saj so na njem svoje kvalifikacijske evropske tekme igrali nekateri srbski prvoligaši in reprezentanca. Od leta 2022 se iščeta oba, Mudrinski in Maribor, skupna jima je tudi edina Srbova lovorika v karieri, ki je bila zadnja mariborska. Kolcanja je morda še zmeraj veliko, čeprav Mudrinski dandanes ne bi rešetal mreže v prvi ligi tako, kot jo je nekdaj.
