(ZBIRNO) Kakšna vse pomoč je in bo na voljo po poplavah

Tanja Fajnik Milakovič Tanja Fajnik Milakovič
24.08.2023 06:01

Vlada o novih interventnih ukrepih: med njimi izredna solidarnostna pomoč, brezplačna namestitev v državnih stanovanjih, moratorij za posojila, aktiviranje brezposelnih v okviru javnih del in hitro zaposlovanje tujih delavcev

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Višina pomoči za poplavljene bo odvisna od škode, ki je nastala na stanovanjskih objektih, v katerih ljudje dejansko živijo. 
Andrej Petelinsek

Vlada ima danes na mizi interventni zakon z naborom pomoči podjetjem in ljudem, ki so jih pripravili na različnih ministrstvih in bodo pripomogli k omilitvi škode, nastale ob poplavah in zemeljskih plazovih v začetku avgusta. Med njimi so tehnična pisarna, pospešitev pridobivanja dovoljenj za rekonstrukcije, izredna solidarnostna pomoč, brezplačna namestitev v državnih stanovanjih, moratorij za posojila, aktiviranje brezposelnih v okviru programa javnih del in hitro zaposlovanje tujih delavcev. Pa tudi brezplačna namestitev starejših v domove za starejše in solidarnostne sobote.

Humanitarne organizacije sprejemajo vloge do 28. avgusta

Humanitarne organizacije pa že zbirajo vloge prosilcev za pomoč po nedavnih ujmah, tako v julijskih kot v poplavah v začetku avgusta. Vlada je za ta namen humanitarnim organizacijam namenila skupno dobrih enajst milijonov evrov, največ Rdečemu križu in Slovenski karitas. Prosilci za pomoč prizadetim v poplavah morajo izpolniti vlogo in jo oddati najpozneje do 28. avgusta 2023. K vlogi (najdete jo tukaj: https://www.rks.si/f/docs/Novice/Vloga-B_cetrtek1.pdf) je obvezno treba priložiti fotografije, na katerih je razvidna škoda, oddate pa jo lahko osebno ali po pošti na lokalni Rdeči križ ali Karitas ali občino, kjer ste utrpeli škodo. Višina pomoči za poplavljene bo odvisna od škode, ki je nastala na stanovanjskih objektih, v katerih ljudje dejansko živijo. Za trajno uničene hiše ali stanovanja, ki so praktično neobnovljiva, in zahtevajo nadomestno bivališče, bo višina pomoči 3000 evrov. V primeru poplavljenih stanovanjskih etaž bo višina pomoči 1500 evrov. Za poplavljene kletne prostore pa bo višina pomoči 500 evrov.

Humanitarne organizacije sprejemajo tudi vloge prizadetih v neurjih med 12. julijem in 2. avgustom. Tudi te vloge je treba oddati do 28. avgusta. Višina sredstev za posameznega prosilca pa je prav tako omejena glede na škodo, ki je nastala na njegovem stanovanjskem objektu. V primeru popolnoma uničenih stanovanj ali hiš, kjer ste lastnik ali solastnik, je višina sredstev od 8000 do 15.000 evrov. Za poškodovane strehe, ostrešja in prizadete stanovanjske prostore (pohištvo, bela tehnika, inštalacije, talne obloge) bo višina sredstev od 2000 do 8000 evrov. Za sanacijo zalitih kletnih prostorov, poškodovanih infrastrukture (peči, grelci, vodovod, uničena kurjava) ter fasad, oken in vrat je na voljo pomoč v višini od 1000 do 2000 evrov. V primeru delno odkritih streh, uničenih zalog hrane ali kurjave ter poškodovanih sten in tal je višina sredstev od 500 do 1000 evrov.

Višja izredna denarna socialna pomoč, brezplačni stanovanja in domovi

Po interventnem zakonu, ki naj bi ga vlada danes dokončno oblikovala, državni zbor pa sprejel že prihodnji teden, naj bi tisti, ki so jih poplave najbolj prizadele, prejeli tudi sedemkratnik minimalnih življenjskih stroškov v enkratnem izplačilu, je napovedal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. Po pojasnilih ministrstva gre za dvig cenzusa izredne denarne socialne pomoči. Posameznik lahko namreč zdaj petkrat na leto prejme pomoč v višini minimalnih življenjskih stroškov, prizadeti v poplavah pa bi zdaj dobili sedemkratnik v enkratnem znesku. Za štiričlansko družino z dvema zaposlenima staršema in dvema mladoletnima otrokoma to znaša sedem krat 1639 evrov v enkratnem znesku. Za samsko osebo pa to pomeni sedem krat 465 evrov.

Ta denar bodo razdeljevali centri za socialno delo. "S tistimi centri, ki delajo na poplavljenih območjih, sem se sestal, da smo se dogovoriti, kako pomoč spraviti do ljudi. Tudi ta sredstva ne bodo namenjena le prejemnikom socialnih transferjev. V savinsko-šaleški regiji je bilo oddanih že 750 vlog, v osrednjeslovenski 600, na Gorenjskem 150 in na Koroškem 200," je povedal minister Mesec. Ljudi, ki so utrpeli škodo, je pozval, naj na centre za socialno delo oddajo vlogo za izredno denarno pomoč, po 1. septembru, ko naj bi interventni zakon začel veljati, pa si lahko obetajo prvo nadomestilo škode.

Med predlogi je tudi, da bi vsi tisti, ki so pomagali pri čiščenju svojih podjetij v avgustu, prejeli 100 odstotkov plače, od tega bi 80 odstotkov nadomestila država. Državna uprava in stanovanjski skladi pa že zbirajo prazna stanovanja za tiste, ki so v poplavah izgubili streho nad glavo. Vanje bodo nameščeni brezplačno, stroške bo krila država. Za starejše od 65 let, ki so v bolnišnici ali sami doma, pa je predvideno, da bi se lahko za čas trajanja sanacije brezplačno nastanili v domovih za starejše. Do sprememb bi lahko prišlo tudi pri samozaposlenih, in sicer bi bil pogoj za 1200 evrov mesečne pomoči med avgustom in koncem decembra medletni upad prometa za 25 odstotkov. Med interventnimi ukrepi je tudi dvanajstmesečni moratorij za kredite podjetij in fizičnih oseb ter štiri solidarnostne sobote do konca leta. Podjetja, ki bi se za to odločila, bi zaslužek sobotnega dela namenila v sklad za obnovo.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta