Realni prihodki v trgovini na drobno so bili decembra 2025 le za 2,3 odstotka višji kot leto prej, kažejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije. Ob izločitvi sezonskih vplivov in koledarja so prihodki na mesečni ravni celo obstali na isti ravni kot novembra.
Podobno sliko razkriva tudi pogled na celotno leto: realni prihodki v trgovini na drobno so se povečali za 1,5 odstotka, kar je bistveno manj od realne rasti plač, ki je po ocenah Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) znašala 4,1 odstotka. To pomeni, da se višji dohodki prebivalstva niso prelili v večjo potrošnjo.
Primerjava z Evropsko unijo dodatno poudari zaostanek: v obdobju od januarja do novembra 2025 je bila rast trgovine na drobno v EU 2,4 odstotka, v Sloveniji pa le 1,4 odstotka. Posebej izrazit je razkorak pri prodaji živil, kjer je bila rast doma le 0,3 odstotka, v EU pa 1,1 odstotka.
Triletna stagnacija realnih prihodkov v trgovini
Analiza gibanja prihodkov med letoma 2023 in 2025 kaže širšo sliko stagnacije. Indeks realnih prihodkov se je večino časa gibal pod ravnijo iz leta 2021 in se ji v letu 2025 sicer približal, vendar brez jasnega trendnega preboja.
Po zadnjih razpoložljivih podatkih je trgovina na drobno leta 2024 ustvarila približno 16 milijard evrov prihodkov
To pomeni, da trgovinski sektor v zadnjih treh letih ni dosegel opaznejšega razvojnega pospeška. Po začetnih znakih izboljšanja v začetku leta 2025 se je dinamika v drugi polovici leta ponovno umirila, gibanja pa ostajajo neenakomerna.
Struktura maloprodaje prodaje: 16 milijard evrov letno
Po zadnjih razpoložljivih podatkih je trgovina na drobno leta 2024 ustvarila približno 16 milijard evrov prihodkov. Največji delež predstavljajo neživila (42 odstotkov), sledijo živila z nekaj manj kot tretjino vseh prihodkov. Motorna vozila predstavljajo približno 15 odstotkov, motorna goriva pa okoli desetino prihodkov.
Med neživilskimi izdelki izstopajo zdravila in medicinska oprema, oblačila in obutev ter pohištvo in izdelki za dom.
Odliv kupne moči v sosednje države
Na Trgovinski zbornici Slovenije opozarjajo, da je eden ključnih razlogov za skromno rast trgovine tudi odliv kupne moči v tujino. Ta se povečuje zaradi nižjih stopenj DDV na osnovna živila v sosednjih državah in omejenega obratovalnega časa trgovin ob nedeljah v Sloveniji.
Medtem ko Slovenija uporablja 9,5-odstotno stopnjo DDV na osnovna živila, imajo Italija, Hrvaška in Madžarska za del osnovnih živil že uvedeno 5-odstotno stopnjo. Avstrija napoveduje enak ukrep od julija 2026, kar bo po ocenah trgovcev dodatno okrepilo čezmejno nakupovanje.
Potrošniki, ki se odločijo za nakup hrane v tujini, pogosto tam opravijo tudi druge nakupe, kar pomeni neposredno izgubo prihodkov za slovenske trgovce in državni proračun.
Zaskrbljujoče nizka rast BDP v Sloveniji in šibka industrija
Makroekonomsko okolje trgovine dodatno zaznamuje skromna gospodarska rast. Bruto domači proizvod se je v letu 2025 po prvi oceni povečal za 1,1 odstotka, kar je manj od povprečja EU in evroobmočja. V kolikor pa primerjamo rast po evropsko primerljivi metodologiji, ki jo uporablja Eurostat, pa ta rast BDP v Sloveniji znaša le 0,9 %.
Po podatkih Banke Slovenije gre za najnižjo gospodarsko rast po letu 2020. Rast so poganjale predvsem investicije države, medtem ko je bila rast izvoza zelo skromna, industrija pa je celo zabeležila padec dodane vrednosti.
Skupina dejavnosti, ki vključuje trgovino, promet in gostinstvo, je v letu 2025 ustvarila le 0,5-odstotno rast dodane vrednosti.
Plače rastejo hitreje od potrošnje
Leto 2025 je zaznamovala tudi relativno visoka rast plač. Povprečna bruto plača se je na letni ravni povečala za 5,9 odstotka, pri čemer je bila rast izrazito višja v javnem sektorju (9,4 odstotka) kot v zasebnem (3,9 odstotka).
Kljub temu se povečani prihodki niso prelili v večjo potrošnjo, kar potrjuje previdnost gospodinjstev pri nakupovanju ali pa dejstvo, da se del potrošnje seli v tujino.
Stabilne cene, a negotovi obeti
Inflacija ostaja zmerna: januarja 2026 je na letni ravni znašala 2,6 odstotka, mesečno pa so se cene celo znižale. Kljub temu trgovinski sektor vstopa v leto 2026 brez jasnega razvojnega zagona.
Če se davčna in regulativna politika v naši državi ne bosta prilagodili razmeram v regiji, trgovci opozarjajo, da bo odliv kupne moči še naprej naraščal, s tem pa se bo poglabljal tudi razvojni zaostanek slovenskega trgovinskega sektorja za evropskim povprečjem.
