
Elektrointenzivna podjetja se na globalnem trgu soočajo z izzivi glede konkurenčnosti, pri čemer je bistven strošek električne energije v njihovi dodani vrednosti, pravi resorni minister: "Slovenija bo imela med prvimi v EU zakonsko podlago, da bo lahko sistemsko pomagala podjetjem, ki imajo visoko dodano vrednost, so zelo pomembna za slovenski izvoz ter imajo na tisoče kakovostnih delovnih mest in znanje, a se spopadajo z okrnitvijo svoje konkurenčnosti."
Zakonski predlog temelji na okviru Evropske komisije za državne pomoči v podporo dogovoru o čisti industriji, pri čemer po usklajevanjih s predstavniki gospodarstva nižje, kot predvidevajo evropske smernice, postavlja pogoj letne porabe električne energije posameznega podjetja. Tako je namesto vsaj 20 gigavatnih ur (GWh) letne porabe postavljen pogoj vsaj 15 GWh, tako da bo do pomoči upravičenih več podjetij, je povedal minister. Ostala merila in pogoji po ministrovih besedah ostajajo enaki kot v okviru komisije. Pomoč bo lahko dobilo podjetje, katerega stroški električne energije predstavljajo vsaj pet odstotkov njegove dodane vrednosti.
Formula za subvencijo
Subvencija bo lahko znašala največ 50 odstotkov stroškov napovedane porabe električne energije, pri čemer pa stroški po prejemu spodbude ne bodo smeli presegati 50 odstotkov stroškov, ki bi nastali, če bi podjetje elektriko kupilo po referenčni tržni ceni. Njegov strošek za električno energijo bo moral znašati vsaj 50 evrov na megavatno uro. Prejemnik pomoči bo moral vsaj polovico prejetih sredstev najkasneje v 48 mesecih po prejemu uporabiti za trajnostne naložbe.
Potem ko je družba Slovenska industrija jekla (Sij), v kateri ima država 25-odstotni lastniški delež, v torek opozorila, da ob morebitnih izključitvenih kriterijih v zakonu do pomoči morda ne bo upravičena, je minister danes povedal, da so v predlog vnesli izjemo, da bo Sij za pomoč lahko kandidiral. Panoga jeklarstva je po evropskih smernicah lahko vključena v ukrep, je bila pa pri Siju težava, da bi se lahko znašel med "podjetji v težavah", je pojasnil Kumer.
Skupina SIJ: Še vedno členi z izločitvenimi kriteriji
"V Skupini kot največji porabnik električne energije v Sloveniji skrbno spremljamo Zakon o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektrointenzivnih podjetij. Današnja različica ZSKEP bi sicer omogočila prijavo tudi družbam Skupine SIJ, vendar pa zakon še vedno vsebuje člene z izločitvenimi kriteriji, po katerih naše družbe ne bi bile upravičene do cenejše električne energije in se zoper negativno odločbo operaterja trga skladno z ZSKEP niti ne bi mogle pritožiti. Zakon selektivnost tam, kjer evropske prakse kažejo nasprotno smer in težko razumemo omejitve, ki niso povezane s konkurenčnostjo, in jih EU ne pozna.
Poudarjamo, da je cena električne energije ključni dejavnik naše konkurenčnosti, na kar celotno evropsko jeklarstvo, ne le Skupina SIJ, opozarjamo že več kot leto dni. Naš apel iz odprtega pisma Vladi RS, da v nadaljevanju zakonodajnega postopka zagotovi enake konkurenčne pogoje za vsa elektrointenzivna podjetja, ostaja. Če bi ZSKEP z umikom izločitvenih kriterijev omogočil konkurenčne pogoje na področju nižjih cen energije, bi imela Skupina SIJ v obdobju premikov v globalnem gospodarstvu bistveno večjo možnost pridobivanja naročil. Konkurenčni pogoji pa bi nam pomagali tudi skozi obdobje lastnih strateških sprememb, med katerimi so prestrukturiranje, dogovor o dolgoročni rešitvi refinanciranja in iskanje strateškega partnerja. Če bi Skupina SIJ ostala brez dostopa do mehanizma za spodbujanje konkurenčnosti, bi to pomenilo trajno višje stroške električne energije, a ne le v primerjavi z azijsko konkurenco in s konkurenti v ZDA, ampak tudi v primerjavi z neposrednimi evropskimi konkurenti. Takšen razkorak se ne bi pokazal le v računih za energijo, ampak v nezmožnosti dolgoročnega preživetja sodobnega jeklarskega podjetja, v ogroženosti 3.600 delovni mest in široke dobaviteljske verige z več kot 2.600 slovenskih podjetij," so se odzvali iz Skupine SIJ.
Zakon za okoli 40 podjetij
Minister pričakuje, da bo do pomoči upravičenih skupno okoli 40 podjetij. Pomoč bodo lahko dobila za leta 2026, 2027 in 2028, pri čemer bo višino za vsako leto glede na tržne razmere določila vlada. Po njegovih besedah bo subvencionirana nekaj več kot ena teravatna ura električne energije letno, strošek pa je ocenjen na okoli 30 milijonov evrov letno oz. za triletno obdobje med 90 in 100 milijonov evrov.
Sredstva za pomoč bodo zagotovile družbe v 100-odstotni lasti države, ki imajo v neposredni ali posredni lasti elektrarne s skupno močjo nad 400 megavatov, pri čemer bodo na ta račun za polovico predvidenega letnega zneska, torej 15 milijonov evrov, nižja plačila teh družb v državni proračun.
Predlog zakona mora potrditi še Evropska komisija. Kot je povedal minister, so postopek potrditve že začeli, tako da zeleno luč iz Bruslja pričakuje v roku nekaj mesecev, v vmesnem času pa bodo že pripravljali podjetja na prijavo oziroma dokazovanje upravičenosti do pomoči.





