Sanja Verovnik
Vsako poletje se v turističnih letoviščih - predvsem ob hotelskih bazenih in na plažah - ponavlja prizor, ki ga poznamo skoraj vsi: zgodaj zjutraj se začne tihi boj za najboljše ležalnike. Nekateri gostje vstanejo še pred sončnim vzhodom, razgrnejo brisače, položijo nanje knjige ali kreme za sončenje in se nato mirno odpravijo na zajtrk ali nazaj v sobo. Ležalnik pa ostane "rezerviran". Ta navada, ki jo pogosto spremlja tiho nezadovoljstvo drugih gostov, je za mnoge ena najbolj nadležnih značilnosti hotelskih počitnic.
Kdor prvi pride, prvi "zavzame prostor"
Zakaj to počnemo? Največji nemški potovalni portal je opravil raziskavo med dopustniki in ugotovil, da kar 71 odstotkov vprašanih priznava, da ležalnike rezervirajo že zgodaj zjutraj. Kot poroča avstrijski časnik Der Standard, gre po mnenju psihologinje Barbare Horvatits-Ebner za povsem človeški odziv - občutek pomanjkanja in potrebo po varnosti. Čeprav so ležalniki načeloma dostopni vsem, jih je ob bazenih le omejeno število.
Zato si želijo nekateri zagotoviti najboljšo lokacijo - senco ali razgled, še preden se dan zares začne. V tem nenapisanem pravilu velja: kdor prvi pride, prvi "zavzame prostor". Ležalnik tako postane simbol začasnega lastništva, čeprav na njem (še) nihče ne leži.
Ležalnik postane simbol začasnega lastništva, čeprav na njem (še) nihče ne leži
Po besedah psihologinje gre tudi za vprašanje statusa in kulture. V določenih okoljih in med določeno turistično publiko velja rezervacija ležalnika za sprejemljivo, skoraj pričakovano vedenje. V drugih okoljih pa takšno ravnanje označujejo za neprimerno, celo neotesano. Vse je odvisno od neizgovorjenih družbenih pravil, ki se razlikujejo od hotela do hotela, od države do države. Kadar se pravila ne spoštujejo, lahko hitro pride do sporov: od tihih pogledov in godrnjanja do besednih dvobojev med gosti.
V Medulinu so brisače zaplenili
Hotelsko osebje je pri tem pogosto v nehvaležnem položaju. Vse več hotelov sicer uvaja pravilo, ki določa, koliko časa sme ostati ležalnik "rezerviran", ne da bi ga kdo uporabljal, običajno je to ena ura. Po preteku tega časa ima osebje pravico brisačo odstraniti. A to ni vedno preprosto, saj se osebje pogosto znajde ujeto med pričakovanji ene skupine gostov in nejevoljo druge.
Rezervacije ležalnikov pa niso uveljavljene zgolj ob hotelskih bazenih in na hotelskih plažah, tudi na javnih plažah postajajo vse pogostejše. V Medulinu, turističnem kraju v južni Istri, nedaleč stran od Pulja, so se lokalne oblasti spopadle s pojavom, ko so turisti že zgodaj zjutraj nameščali ležalnike in brisače na plažo ter jih tam puščali tudi čez noč. Občinske službe in komunalni redarji so zato uvedli strogo pravilo: vsako jutro so z javnih plaž odstranili vse, kar je bilo tam nepooblaščeno shranjeno. Če so lastnika pri tem ujeli, je moral plačati kazen v višini 67 evrov, v nasprotnem primeru so mu "premoženje" preprosto zaplenili.
Le 15 odstotkov rezervacije ne motijo
In kaj je pokazala raziskava največjega nemškega potovalnega portala? Kar 60 odstotkov vprašanih je že doživelo, da so bili zgodaj zjutraj skoraj vsi ležalniki "zasedeni" z brisačami, čeprav nikogar ni bilo v bližini. Trije od petih anketirancev priznavajo, da jih takšno vedenje spravlja v slabo voljo. Kar 71 odstotkov pa jih meni, da je to izrazito "nemški pojav".
Med glavnimi razlogi za to početje so anketirani izpostavili strah pred izključenostjo, pritisk skupine in potrebo po nadzoru. Več kot polovica vprašanih si zato želi, da bi hoteli uvedli jasna pravila glede uporabe ležalnikov. Vsak peti bi celo podprl odločitev, da se dostop do bazena odpre šele po zajtrku. Le 15 odstotkov vprašanih priznava, da jih tema o ležalnikih ne vznemirja. Raje poiščejo mir na plaži, tudi če to pomeni poležavanje na brisači kar na tleh.
