Sveženj zakonodaje s področja pravosodja: O (luknjasti) reformi in pismu iz Evrope

Predlog zakona o sodiščih je bil prvi od štirih zakonov iz svežnja za reformo pravosodju, ki so ga v okviru druge obravnave danes pretresali poslanci, sledil je nov zakon o sodnikih, na dnevnem redu seje pa sta za danes in jutri še noveli zakona o sodnem svetu in zakon o državnem tožilstvu. Reforma v pravosodju bo, ko bo zakonodaja sprejeta, prinesla uvedbo enovitega prvostopenjskega sodišča in eno sodišče, ki bo sodilo na prvi stopnji. To naj bi bilo okrožno sodišče, okrajna sodišča pa naj bi se spremenila v zunanje izpostave okrožnih sodišč.   

Pravosodna ministrica Andreja Katič je glede sprejemanja zakonodaje dejala, da gre za sistemski odgovor na dolgoletne težave organizacije prvostopenjskih sodišč, na katere sodstvo opozarja že desetletja. Analize poslovanja sodišč, je dejala ministrica, kažejo, da se učinkovitost poslovanja sodišč kljub manjšemu številu zadev ni izboljšala, visoki ostajajo tudi nerešene zadeve in sodni zaostanki. Tako je bilo v letu 2024 več kot 70.000 nerešenih pomembnejših zadev, od tega 36.000 sodnih zaostankov, je naštela.

Koalicijski poslanci so predlaganim rešitvam četverčka s področja sodne reforme izrazil podporo, v opoziciji pa so mnenja, da je zakonodajni sveženj pomanjkljiv in slab, zato pozivajo k njegovemu umiku iz zakonodajnega postopka. "S poplavo amandmajev, vloženih na seji odbora za pravosodje, ste iz postopka sprejemanja sodniške zakonodaje naredili komedijo, takšen način dela pa ustvarja vtis nepreglednosti in zmede," je na primer izpostavil poslanec SDS Zoran Mojškerc. Opozicijski poslanci so izpostavili tudi pismo Evropske mreže sodnih svetov. Na to mrežo se je namreč prejšnji teden obrnil slovenski sodni svet, ki je bil v preteklih dneh kritičen do načina sprejemanja sprejemanja zakonodaje s področja sodstva. "Evropska mreža sodnih svetov (ENCJ) je bila 10. oktobra 2025 seznanjena s predlaganimi spremembami sodniške zakonodaje, zlasti zakona o sodnem svetu, ki so bile na odboru za pravosodje sprejete z bistvenimi spremembami glede na prvotne predloge.​ ENCJ v svojem pismu z dne 20. oktobra 2025 poudarja, da mora imeti sodni svet kot ustavni organ ključno vlogo pri zagotavljanju neodvisnosti, odgovornosti in kakovosti sodstva ter da mora zakonodajalec pri spreminjanju zakonodaje, ki zadeva delovanje sodstva, zagotoviti ustrezno posvetovanje s sodnim svetom," je prebrati v pismu ENCJ. In še, da po oceni ENCJ lahko predlagane spremembe, ki posegajo v pristojnosti sodnega sveta, ogrozijo njegovo neodvisnost in neodvisnost sodstva kot celote. "Zlasti je problematično, da so bistveni amandmaji sprejeti v pozni fazi postopka brez možnosti, da bi sodni svet podal mnenje in ocenil njihove učinke. Zato izvršni odbor ENCJ poziva državni zbor Republike Slovenije, naj zaustavi sprejemanje predlaganih zakonodajnih sprememb, dokler ne bo izvedeno ustrezno posvetovanje in strokovna ocena novih določb v sodelovanju s sodnim svetom."

"Reforma res ni popolna, a je nujen korak, če želimo sodstvu omogočiti, da deluje sodobno, transparentno in, kar je ključno, v službi ljudi," pa je na primerna drugi strani poudaril poslanec Levice Milan Jakopovič. Anže Logar iz skupine nepovezanih poslancev pa je namesto o reformi govoril o "deformi". Pravosodje potrebuje korenito, celovito reformo, je dejal, zato je Katičevi namenil, da naj še enkrat premisli in predloge uskladi s stroko.

Poslanka Svobode, sicer predsednica odbora za pravosodja Lena Grgurevič, je med drugim opozorila, da neodvisne inštitucije, kot je sodni svet, ki je zdaj tako glasen, v času prejšnje vlade, ko se je zadrževalo imenovanje tožilcev in evropskih delegiranih tožilcev, niso ravnale niti približno enako.