Sanja Verovnik
Le zajčka za hčerko je želela kupiti, a ostala je brez denarja in brez igrače. Bralka Marijana iz Maribora je nasedla prijazni “gospe srednjih let”, ki je na družbenem omrežju prodajala plišasto igračo. Ko je plačilo izvedla, so sledili izgovori, ko pa je prodajalko postavila pred dejstvo, jo je ta preprosto blokirala. Pošiljka nikoli ni prispela.
Podobno izkušnjo je imel bralec Alojz K. iz Celja. Prepričan je bil, da po spletu kupuje čistilec zraka iz podjetja na Nizozemskem, a ko mu je poštar prinesel paket, za katerega je ob prevzemu plačal, je v njem našel le fotografijo naprave. "Kriv sem sam," danes obžaluje svojo naivnost in prizna, da je bil paket "čudno lahek", a doda, da je spletna stran delovala popolnoma pristno - imela je celo številna mnenja zadovoljnih in nekaj manj zadovoljnih kupcev.
Ti dve zgodbi razkrivata, kako spretni in prepričljivi so postali spletni goljufi. Splet, ki je bil nekoč sinonim za udobje in hitro nakupovanje, je postal poligon za prevarante, ki vsak dan iščejo nove žrtve. Statistika, ki jo razkrivajo pristojni organi, vzbuja skrb.
Eksplozija prijav: vsako leto več oškodovancev
"Število prijav spletnih goljufij je vsako leto večje," opozarja glavna tržna inšpektorica Andreja But. "Do 9. junija smo letos obravnavali že 90 prijav, kar pomeni 50-odstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem lani, ko jih je bilo 60. V celotnem letu 2024 smo zabeležili 136 prijav, letos pa do 13. oktobra že 177, kar potrjuje porast tovrstnih primerov," predstavi šokantno statistiko.
Podobno potrjujejo na ministrstvu za notranje zadeve. Policija je pred dvema letoma obravnavala 626 spletnih goljufij s skupno materialno škodo 2,4 milijona evrov, lani pa že 886 primerov s škodo v višini 4,7 milijona evrov. "V letošnjem letu smo do zdaj prejeli okoli 340 prijav, škoda pa znaša približno 700 tisoč evrov," navajajo.
Policisti opažajo tudi nov val prevar, tokrat so na delu spletni prodajalci. Goljufi žrtvi pošljejo povezavo do lažne spletne strani dostavne službe ali banke, kjer zahtevajo vnos številke kartice in varnostne kode. "V letu 2025 smo prejeli okrog 270 takih prijav s skupno škodo več kot 270.000 evrov, medtem ko jih je bilo lani le 70," dodajajo.
Gre torej za hitro rastoč problem, ki se dotika vseh, tudi tistih, ki menijo, da so previdni. "Spletne strani so vse bolj prepričljive, pogosto uporabljajo podatke resničnih podjetij, ki z njimi nimajo nobene povezave," svari Butova. Policija doda, da goljufi za prevare zlorabljajo celo imena znanih osebnosti, med njimi tudi zdravnikov, ter objavljajo lažne komentarje zadovoljnih kupcev.
Kako se zaščititi: previdnost, preverjanje in takojšnje ukrepanje
Kako se torej izogniti spletnim pastem? Andreja But svetuje, da potrošniki kupujejo izključno na uveljavljenih spletnih prodajnih mestih in vedno preverijo osnovne podatke o prodajalcu: ime podjetja, naslov sedeža, davčno številko in kontaktne podatke. "Pomembno je, da se prepričate, ali podjetje dejansko obstaja in posluje. Smiselno je preveriti tudi datum registracije spletne strani – na primer prek Whoisdomain.com, Scamadviser.com ali Register.si. Če podatki o nosilcu domene niso navedeni, je to lahko znak za prevaro," razlaga glavna tržna inšpektorica.
Dodala je, da naj bodo kupci posebno pozorni na nenavadno nizke cene in neomejene zaloge izdelkov. Tudi plačilo po povzetju ni zagotovilo varnosti, saj vsebine paketa pred plačilom ni mogoče preveriti. Policija medtem izpostavlja, da so zlasti tvegana plačila na tuje transakcijske račune ali prek sistemov Western Union in MoneyGram – to so pogoste poti za prenos denarja prevarantom.
A pred goljufi niso varni niti prodajalci. Ko nekdo na portalu objavi oglas, lahko z njim hitro kontaktira “kupec”, ki ponudi plačilo preko domnevno varne storitve ali dostavne službe. "Pošlje povezavo do lažne strani, ki zahteva vnos kartičnih podatkov. Ti podatki končajo pri goljufih. Če jih vnesete, lahko izgubite ves denar z računa," svarijo na policiji. Prodajalcem zato svetujejo, naj denar sprejemajo le na bančni račun in nikoli ne vnašajo podatkov o kartici na povezavah, poslanih prek sporočil.
Na Tržnem inšpektoratu RS ugotavljajo, da potrošniki največkrat zaidejo na goljufive strani prek oglasov na družbenih omrežjih. "Takšne strani ponujajo izdelke priznanih blagovnih znamk po izjemno ugodnih cenah, a kupec ne prejme ničesar ali pa dobi povsem drug izdelek. Podatki o prodajalcu pogosto niso navedeni ali so izmišljeni, zato je uvedba postopka proti njemu onemogočena," pojasnjuje Butova. Svetuje, da potrošniki oglas, za katerega sumijo, da je zavajajoč ali škodljiv, prijavijo neposredno platformi z izbiro možnosti "prijavi" ("report") ob oglasu. S tem pomagajo zaščititi tudi druge uporabnike.
Ko je škoda že storjena: ne odlašajte s prijavo
Če je uporabnik že postal žrtev spletne prevare, mora po besedah Andreje But nemudoma zbrati vso dokumentacijo – naročilo, potrdilo o plačilu, URL-naslov strani, kopijo oglasa, elektronska sporočila – in o tem obvestiti banko. Možno je zahtevati povratno bremenitev (chargeback), če banka to omogoča. Če to ne uspe, mora oškodovanec primer prijaviti policiji kot kaznivo dejanje goljufije.
Če ima prodajalec sedež v Sloveniji, se lahko potrošnik obrne tudi na Tržni inšpektorat RS. Če gre za prodajalca iz države članice EU, pomoč zagotavlja Evropski potrošniški center (ECCNET-SI@ec.europa.eu). V primeru prodajalcev iz tretjih držav pa je uveljavljanje pravic pogosto oteženo ali celo nemogoče, zato Butova svetuje posebno previdnost pri nakupih zunaj EU.
"Največ za svojo zaščito lahko naredimo sami z odgovornim in premišljenim ravnanjem," poudari glavna tržna inšpektorica. Policija doda, da v primeru oškodovanja vsak trenutek šteje: čim prej je treba obvestiti banko in najbližjo policijsko postajo ter predložiti vse podatke: elektronsko pošto, številke računov, naslove in IP-podatke.
Spletne goljufije so danes prefinjene, hitro prilagodljive in jih pogosto skoraj ni mogoče prepoznati. A še vedno obstaja najmočnejše orožje proti njim: preudaren klik - tisti, ki ga naredimo šele potem, ko preverimo, komu pravzaprav zaupamo svoj denar.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
