
Akcija po ugotovitvah komisije ni bila usmerjena proti slovenski skupnosti, temveč proti antifašističnemu taboru.
Vodja pravnega oddelka na ministrstvu Mathias Vogl, ki je vodil komisijo, je pojasnil, da so ugotovili, da je bila policijska akcija nezakonita in nesorazmerna, ni pa bila usmerjena proti slovenski skupnosti na avstrijskem Koroškem niti proti spominskemu kraju Peršmanova domačija.
Očitno je bil cilj pridobiti osebne podatke udeležencev antifašističnega tabora
Uradna utemeljitev operacije zaradi kršitve zakona o varstvu narave je bila pretveza, je še ugotovila komisija. Očitno je bil cilj pridobiti osebne podatke udeležencev tabora, je dejal Vogl.
Osnova za posredovanje je bil sum kršitve zakona o varstvu narave in zakona o kampiranju na avstrijskem Koroškem, a kot je danes dejal Vogl, komisija ni našla sledljive dokumentacije, da je šlo za kršitev zakona o kampiranju.

V komisiji pod vodstvom Vogla so bili predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost Bernard Sadovnik ter predstavniki s področja znanosti, spominske kulture in pravosodja.
Obsežna racija na Peršmanovi domačiji je poleti močno odmevala, saj je potekala na enem ključnih spominskih mest koroških Slovencev, kjer so nacisti leta 1945 pobili člane dveh slovenskih družin.
Koroški deželni glavar: Slediti morajo kazni
"Zame je posebej pomembno, da se stori vse, kar je potrebno, da se ustrezno kaznuje kršitve, ki jih je komisija v svojem poročilu ugotovila pri treh odgovornih za policijsko akcijo," je v odzivu na poročilo avstrijske komisije poudaril koroški deželni glavar Peter Kaiser. Dodal je, da je treba storiti vse, da se takšni incidenti ne ponovijo.
Sadovnik: Najpomembnejša ugotovitev je, da manjšina in muzej nista bila tarča
Najpomembnejša ugotovitev komisije za raziskavo ozadja julijske racije na Peršmanovi domačiji je, da tarča akcije nista bila slovenska skupnost ali Peršmanov muzej, temveč je bil njen namen pridobiti podatke udeležencev antifašističnega tabora, pravi član komisije, predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost Bernard Sadovnik.
Po njegovih besedah je dobro, da so zadeve zdaj razjasnjene in je jasno, da je bila racija 27. julija v več pogledih nezakonita. Pomembna so tudi priporočila komisije, kot sta izobraževanje javnosti in policistov o krajih posebnega zgodovinskega pomena, ter da pride do potrebnih ukrepov znotraj policije ali uradov.

Sadovnik je še ocenil, da je komisija delala izredno strokovno in profesionalno, poročilo pa je sprejela soglasno. "Dejansko smo se poglabljali v vse detajle, vse, kar je bilo možno dobiti." Lahko so preučili tudi vse tonske in video posnetke.
Poudaril je še, da ni bilo nobenih političnih ali drugih pritiskov na komisijo. "Zame je bilo vedno izrednega pomena, da se Peršmanov muzej ne zlorablja ne za ideološke in tudi ne za kakšne druge namene, in tudi ta ugotovitev je izrednega pomena, da se ta kraj spoštuje kot kraj odpora in da se spoštuje žrtve na tem kraju."
Za Sadovnika, potomca družine, ki je bila na domačiji žrtev nacističnega poboja, je pomembno, da se tudi v prihodnje ta kraj ne zlorablja. "Po drugi strani pa, da se bo krepilo delo društva Peršman, da se tam izobražujejo mladi, da si ob ogledu muzeja pridobijo potrebne informacije dejansko težkega časa za koroške Slovence in Slovenke v času nacizma," je še dejal.
Odziv Arčonovega resorja
"Ugotovitev, da udeleženci kampa niso kršili nobenega zakona in da je bila utemeljitev operacije z domnevnimi kršitvami zakona o varstvu narave zgolj pretveza, je pomembna za koroške Slovence," so sporočili z urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Avstrija je z ustanovitvijo neodvisne in nepristranske komisije, ki je ugotovila, da je bila racija na antifašističnem taboru nesorazmerna in nezakonita, dokazala svojo zavezanost vladavini prava in vrednotam demokratičnega sožitja, nadaljujejo pri ministru Mateju Arčonu. V naslednjih korakih je pomembno, da vpleteni v racijo prevzamejo odgovornost in da udeleženci tabora, ki so bili predmet spornih postopkov, dobijo ustrezno zadoščenje.
"Iskreno upam, da se bo iz te zgodbe, ki je bila za marsikoga izjemno boleča, rodilo nekaj pozitivnega - spoznanje, da je prihodnost samo v medsebojnem spoštovanju in dobrih medsosedskih odnosih," se je odzval minister Arčon.
Za podporo in odziv se je zahvalil avstrijskim deželnim in zveznim oblastem, predvsem pa predstavnikom slovenske skupnosti na avstrijskem Koroškem: "S svojo civilizacijsko zrelostjo so vsem nam lahko za zgled."





