
Ivan Lorenčič, dolgoletni ravnatelj II. gimnazije Maribor, v Dnevnikovi kolumni Mi smo Maribor: "Maribor je v devetdesetih letih 'krvavo' potreboval nekaj, kar bo prineslo uspeh in razpoznavnost. Uvrstitev v ligo prvakov leta 1999 je mesto obnorela: ni ga bilo Mariborčana, ki ne bi ponosno vedel za ta uspeh. Maribor je postal nogometno mesto in z dvignjeno glavo smo hodili po Sloveniji. Kasnejša še dvakratna uvrstitev v ligo prvakov (in tri v ligo Evropa) je samo dodatno pripomogla k mariborski samozavesti, vsaj nogometni.

Danes je mariborski nogomet kar daleč od pretekle slave, čim prej potrebuje ponovni vzpon. V nasprotnem primeru bo mesto izgubilo pomemben element identitete in ponosa. Ob tem pa čaka klub še dodatna in težka naloga, ki je doslej ni dobro opravil: ureditev odnosov z Violami v smeri primernega navijanja, saj bo v nasprotnem primeru še več tekem pred praznimi tribunami. Mlačen odziv kluba po dogodkih v Murski Soboti ni dober uvod k spremembi navijaških navad. Ureditev odnosa z navijači pa je nujna, saj brez njih pač ni pravega nogometa. Najlepše se je to pokazalo na sobotni tekmi z Domžalami, ko je prvih deset minut tekme potekalo brez navijanja Viol in je bilo vzdušje skoraj takšno, kot da bi bili na pogrebu.
Da pa mi nenogometni mariborski navdušenci ne bodo zamerili: seveda je Maribor tudi Borštnikovo srečanje, izjemen balet s Clugom, Festival Lent pa še marsikaj, kar prinaša identiteto mesta. Da bodo lahko Mariborčani za vse našteto večkrat glasno, strastno, močno, ponosno in samozavestno rekli: 'Mi smo Maribor!'"
Petra Lesjak Tušek





