Darja Kocbek
SID banka bo v okviru operacije Finančni instrumenti 2021-2027, za katero ima iz evropske kohezijske politike država Slovenija na voljo 190 milijonov evrov, podjetjem in občinam zagotovila za 280 milijonov evrov finančnih virov. Borut Jamnik, predsednik uprave SID banke, je ocenil, da gre za enega pomembnejših korakov v tem finančnem obdobju. Tokrat bodo posojila prvič kombinirali z nepovratnimi sredstvi, zato je to inovacija na trgu. Tako bodo omogočili podjetjem delni odpis glavnice posojila in subvencioniranje obrestne mere za bančne kredite. Sredstva bodo na voljo za pet področij, za štiri bodo razpisi objavljeni letos do poletja, za eno pa bodo posojila na voljo v letu 2027.
Letos bo za mala in srednja podjetja na voljo 127 milijonov evrov za garancije za bančna posojila v kombinaciji z nepovratnimi sredstvi v obliki subvencije obrestne mere. Prav tako bo letos za prehod podjetij iz lesnopredelovalne verige v krožno gospodarstvo na voljo 44 milijonov evrov posojil v kombinaciji z nepovratnimi sredstvi v obliki delnega odpisa glavnice posojila. Enaka posojila v vrednosti 22 milijonov evrov bodo letos na voljo za postopno celovito energetsko prenovo stavb poslovnih subjektov. Mestne občine pa bodo letos lahko najele posojila za urbani razvoj, za katera bo na voljo 11 milijonov evrov. Prihodnje leto bo za posojila podjetjem vseh velikosti za raziskave, razvoj in inovacije na voljo 69 milijonov evrov.
Matej Zalar, direktor oddelka za razvoj produktov in evropske programe v SID banki, je pojasnil, da bodo podobno kot do zdaj posojila malim in srednjim podjetjem dajale poslovne banke in hranilnice v povezavi s Slovenskim podjetniškim skladom. Premija za garancijo bo brezplačna, kritje bo zagotovljeno za odpis do 80 odstotkov glavnice, na obrestno mero bodo na voljo subvencije, zato bo res lahko nizka. V sodelovanju s Slovenskim podjetniškim skladom bodo na voljo tudi posojila za podjetja v lesnopredelovalni verigi. Ročnost za vračilo bo 15 let, na SID banki pričakujejo podoben odstotek odpisa glavnice kot pri posojilih za mala in srednja podjetja.
Posojila za postopno celovito energetsko prenovo stavb poslovnih subjektov bodo na voljo v sodelovanju z Eko skladom. To je pomembno zato, ker podjetjem, ki bodo upravičena do nepovratnih sredstev, ne bo treba dajati bančne garancije za nepovratna sredstva oziroma ne bo se jim treba zadolževati za premostitvene kredite, je povedal Matej Zalar. Ta posojila bodo na voljo za dobo do 15 let.
Posojila za urbani razvoj so namenjena mestnim občinam za degradirana območja, ročnost za vračilo bo 25 let. Za dodeljevanje posojil podjetjem za raziskave, razvoj in inovacije bodo jeseni preko javnega naročila izbrali finančnega posrednika, da bodo na voljo v začetku leta 2027.
Marko Koprivc, državni sekretar na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, je poudaril, da finančni instrumenti niso zgolj finančni mehanizem, so tudi pomembno razvojno orodje, ker omogočajo več vlaganj, več razvoja in dolgoročno krepijo konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Ena od največjih prednosti finančnih instrumentov je po njegovih besedah v tem, da se sredstva ne porabijo le enkrat, ampak se po vračilu ponovno porabijo za nove projekte še najmanj osem let po zaključku programskega obdobja v okviru istih razvojnih ciljev. "Z istim javnim denarjem tako podpiramo več generacij razvojnih projektov," je razložil Marko Koprivc.
Matevž Frangež, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, je poudaril, da smo v času, ko je v gospodarstvu treba spodbuditi visoko produktivne naložbe, in natanko temu so namenjeni predstavljeni finančni instrumenti. Vloga države v gospodarstvu se bo v prihodnje krepila, da bo pomagala podjetjem premostiti visoko tveganje na poti razvoja izdelkov, tehnologij in rešitev z bistveno večjo dodano vrednostjo. "V preteklosti so se takšni finančni instrumenti izkazali kot uspešni pri premoščanju tveganj, ker omogočajo gospodarstvu financiranje pod ugodnejšimi pogoji," je razložil državni sekretar.
