Slovenski gozdovi se v zadnjih desetletjih soočajo z vse izrazitejšimi posledicami podnebnih sprememb, ki močno vplivajo na njihovo stabilnost, odpornost in dolgoročno prihodnost. Naraščanje povprečnih temperatur zraka, pogostejši vročinski valovi, daljša sušna obdobja ter vse pogostejše naravne ujme, kot so vetrolomi, žledolomi in snegolomi, ustvarjajo razmere, v katerih se gozdni škodljivci, zlasti podlubniki, izjemno hitro razmnožujejo. Posledica je pojav tako imenovanih kalamitet, ki predstavljajo enega največjih izzivov sodobnega gozdarstva.
Čeprav je v Sloveniji prisotnih približno 90 vrst podlubnikov, večino gospodarske škode povzročajo le nekatere vrste, predvsem tiste, ki napadajo še živa drevesa
Beseda kalamiteta pomeni čezmerno razmnoževanje škodljivih živali, najpogosteje žuželk, ki povzročajo obsežno škodo v naravnem okolju. V slovenskih gozdovih so v zadnjih letih prav podlubniki postali simbol tovrstnih pojavov. To so majhni hrošči, ki se prehranjujejo z notranjimi plastmi drevesnega lubja in pri tem prekinjajo prevajanje vode in hranil v drevesu. Čeprav je v Sloveniji prisotnih približno 90 vrst podlubnikov, večino gospodarske škode povzročajo le nekatere vrste, predvsem tiste, ki napadajo še živa drevesa.
Podnebne spremembe oslabijo drevesa
Podnebne spremembe pomembno prispevajo k razmahu teh škodljivcev. Suša in visoke temperature oslabijo drevesa, zaradi česar ta izgubijo sposobnost učinkovite obrambe. Smreka, ki je bila v preteklosti pogosto umetno zasajena zunaj svojega naravnega rastišča zaradi hitre rasti in gospodarske vrednosti lesa, je še posebno ranljiva. Oslabljena drevesa ne proizvajajo dovolj smole, ki sicer predstavlja naravno obrambno sredstvo proti podlubnikom. Tako postanejo lahek plen za množične napade, ti pa se lahko v ugodnih razmerah zelo hitro razširijo tudi na zdrave sestoje.
Razmere se dodatno poslabšajo po naravnih ujmah. Vetrolomi in žledolomi povzročijo velike količine poškodovanega ali podrtega drevja, ki predstavlja idealen razmnoževalni prostor za podlubnike. Če sanacija ni dovolj hitra, se ti iz takšnih žarišč razširijo v okolico. Dolga in vroča poletja, ki vse pogosteje sledijo ujmam, omogočajo, da podlubniki razvijejo več generacij na leto, to pa še povečuje njihovo številnost in škodljivost.
Sušenje smrek na Pohorju
Zgovoren primer je Pohorje, kjer je smreka prevladujoča drevesna vrstaPrav tam so v zadnjih letih zabeležili obsežna sušenja smrekovih sestojev zaradi napadov podlubnikov, zlasti osmerozobega in šesterozobega smrekovega lubadarja. Gre za vrsti, ki ob ugodnih vremenskih razmerah in obilici oslabljene hrane hitro preideta iz lokalnega pojava v obsežno kalamiteto. Čeprav so prisotne tudi druge vrste podlubnikov na jelki, boru in jesenu, njihov vpliv zaradi manjšega števila teh dreves v pokrajini ni primerljiv s škodo na smreki.
Posledice takšnih dogodkov so večplastne. Poleg neposredne izgube lesa in zmanjšane gospodarske vrednosti gozdov se pojavljajo dolgoročne spremembe v gozdni strukturi, povečana erozija tal, pa tudi izguba življenjskega prostora za številne rastlinske in živalske vrste. Podnebne spremembe vplivajo tudi na lastnosti lesa, saj hitrejša rast zaradi višjih temperatur spreminja njegovo gostoto in trajnost. To predstavlja dodatne izzive tako za gozdarstvo kot za lesno industrijo ter varovanje lesene kulturne dediščine.
Kateri so možni ukrepi
Vse bolj jasno postaja, da se bodo morali gozdovi in z njimi upravljavci prilagoditi novim razmeram. Ključnega pomena je prehod od enoličnih, monokulturnih sestojev k vrstno in gensko pestrejšim gozdovom, ki so dolgoročno bolj odporni proti podnebnim spremembam in napadom škodljivcev. Pomembno vlogo imajo tudi preventivni ukrepi:
• redno spremljanje stanja gozdov,
• hitro odstranjevanje napadenih dreves in
• dosledno upoštevanje gozdnega reda.
Podnebne spremembe tako niso več oddaljena grožnja, temveč realnost, ki že danes oblikuje podobo slovenskih gozdov. Porast količine škodljivcev, zlasti podlubnikov, je eden najbolj vidnih kazalcev teh sprememb in jasen opomin, da bo prihodnje gospodarjenje z gozdovi zahtevalo več znanja, prilagodljivosti in dolgoročnega razmisleka. Če želimo ohraniti gozdove kot naravno, gospodarsko in družbeno vrednoto, bo razumevanje povezav med podnebjem in gozdnimi škodljivci ključno tudi v prihodnje.
Ali ste vedeli?
• Podnebne spremembe omogočajo več generacij podlubnikov na leto: zaradi daljših in toplejših poletij se lahko nekateri podlubniki razvijejo tudi v treh generacijah letno, kar močno pospeši širjenje kalamitet.
• Smreka je posebno ranljiva zaradi preteklih gozdarskih odločitev: množično sajenje smreke zunaj njenega naravnega rastišča je danes eden glavnih razlogov, da so ti gozdovi tako občutljivi za sušo in škodljivce.
• Podlubniki pogosto napadejo drevo takrat, ko to izgubi obrambno sposobnost: oslabljena drevesa zaradi vročine in suše ne proizvedejo dovolj smole, to pa škodljivcem omogoči nemoten vdor pod lubje.
• Naravne ujme ustvarijo idealne razmere za izbruh kalamitet: vetrolomi in žledolomi pustijo v gozdu velike količine poškodovanega lesa, ki predstavlja odlično izhodišče za množično razmnoževanje podlubnikov.
• Podnebne spremembe ne vplivajo le na količino lesa, temveč tudi na njegovo kakovost: hitrejša rast dreves spreminja lastnosti lesa, to pa ima posledice za lesno industrijo in ohranjanje lesene kulturne dediščine.
