Samoorganizirana stavka kmetov v mestih Murska Sobota, Gornja Radgona, Ptuj, Celje in Novo mesto dne 22. februarja je bila v posmeh njim samim. Že v 19. stoletju so slovenski pripovedni pisatelji pogosto pisali "Slovenski kmet je pobožen, ponižen in neuk". To slednje, neukost, se je zavleklo v 21. stoletje, ne samo v Sloveniji, tudi v tujini.
Spravili ste se na mestne ulice z očiščenimi traktorji (zaradi CP-predpisov) in nam jih onesnaževali z nedomišljenimi parolami na havbah svojih traktorjev ter z natrganimi ali raztrganimi simboli – državno zastavo, kar je kaznivo. Parole so bile izpisane v slabi slovenščini in pogosto nesmiselne ali nerazumljive. Npr.: ... jedli boste gobe! Ja, v redu. Kmetje nabirajte gobe in jih prodajajte na tržnicah; a kaj, ko poznate samo tri vrste gob. Glive na splošno (še) niso gensko spremenjene. Na nobenem traktorju ni bila napisana kmetija, naslov ali kontaktna številka kmeta. Izpadli ste kot trop volkov, ki se znaša nad nebogljenimi ovčicami. Kaj pa imamo meščani z vašim štrajkom? Nič! Izgledalo je tako, kot bi kdo oddal pismo z nepopolnim naslovom in se kot pošiljatelj ne bi podpisal. Pošta tako pismo zavrže. Grozite celo z odlaganjem gnoja in zlivanjem gnojnice na asfalt mestnih ulic. Mar ne veste, da tam ne bo nič zraslo? Ste morda pozabili, da gnoj in gnojnica sodita na vaše njive? Živim na Ptuju. Blokirali ste promet v mestu. Ovirali ste javni mestni in potniški promet, taksije in reševalna vozila. Dvakrat sem bil tudi sam v reševalnem vozilu in čakali smo na vaš "šov 15 km/uro" po tri četrt ure! Ste izračunali, koliko ste po nepotrebnem pokurili dizelskega goriva in nafte za to, da je gorivo kapljalo na naše ceste in da ste nam smradili po mestih? Nastavljali ste se mikrofonom in kameram medijev, povedali pa niste nič tehtnega.
Poznam veliko kmetij, urejenih in utečenih. Oni shajajo in se ne pritožujejo, tudi štrajkajo ne. Svojo dejavnost so prenesli na otroke in nanje prepisali lastništvo, jim zaupali kmetije in morda spremenili dejavnost. Na strehah objektov kmetij sijejo samooskrbne sončne elektrarne, svoje izdelke normalno prodajo. Lotili so se turizma na kmetiji. So pa tudi nekatere kmetije, zanemarjene že na zunaj. Očistite svinjarijo okoli hiš, namesto da svinjate po mestih. To se dobro vidi iz vlaka, avtobusa in avta, ko se voziš po Sloveniji. Menim, da mednje spadate vi, ki štrajkate. Proti čemu štrajkate? Proti suhim zadrževalnikom, proti prodaji uvožene, gensko spremenjene in cenejše zelenjave iz uvoza. Poznam vas, kmete. Sedaj štrajkate proti zadrževalnikom, naslednjič boste proti poplavam. Ste proti uvozu žita iz Ukrajine, pravite. Protestirate proti visokim cenam umetnih gnojil, pri čemer sami sejete in sadite gensko spremenjene rastline in jih deklarirate kot "bio in ekološko pridelano hrano" ter jo celo prodajate vloženo v kozarce, da se sled zakrije. Raje bojkotirajte tuje trgovske verige (Spar, Hofer, Lidl), kamor prodajate svoje izdelke. Pred njihova vrata zlivajte gnojnico! S svojimi občinami dosezite dogovor, da na stojnicah ne bodo smeli prodajati sadja in zelenjave preprodajalci z območja ustja Neretve (Ploče), prav tako pa v zahodnem delu Slovenije preprodajalci ne zelenjave in sadja iz Italije. Ne pozabite, da so v zadnjih dvajsetih letih v ohišnicah in na obrobju mest zrasli številni samooskrbni vrtovi, na katerih si meščani sami pridelujejo hrano zase. Ta "mini hobi" je naraven in ni uperjen proti vam. To ljudje delajo zaradi viška prostega časa in ljubezni do vrtnarjenja. Sploh pa večina "sodobnih meščanov" izhaja s podeželja.
Ne mislite, da ne držim z vami. Vedno sem in tudi bom! Od kmečkih uporov dalje. Tudi mi kupujemo zelenjavo pri vaših kolegih, okoliških kmetih. Postavite na svojih parcelah ob cesti table s ponudbo pridelkov in cenami in jih prodajajte na dvoriščih. V manjših krajih se organizirajte, tudi preko zadrug, in prodajajte svoje izdelke. Izkoristite prodajo na sejmih ob praznovanju farnih patronov in na sejmih v mestih. Žal se na Ptuju dogaja, da sta na sejmih kar dve stojnici z mesom iz Avstrije (Beljak, Pliberk), pri katerih niti slovensko ne znajo. Kje ste pa vi, slovenski kmetje, z mesnimi izdelki? Prodajajte svoje izdelke brez posrednikov vrtcem in šolam ter domovom starejših občanov in bolnicam. Skupno jih je preko 1000. Zgledujte se po cvetličarjih, čebelarjih in vinarjih, ki so svoje probleme znali rešiti.
Vi pa urejujte svoje probleme v Ljubljani. Tam odločajo o vaši usodi. Tja se peljite z avtobusi, brez traktorjev. Človek je uglednejši in pametnejši od traktorja, ki je le barvna, popačena in nasilna prispodoba kmeta. Sploh pa, tudi Bog vam ne bo pomagal, kaj šele mlada neizkušena ministrica. Torej sami zavihajte rokave!
Mitja Gobec, Ptuj
