Živimo v digitalnem svetu, v katerem vse več komuniciramo prek socialnih omrežij. Kljub dejstvu, da informacije potujejo hitreje kot kadarkoli doslej, se ne zdi, da bi bili bolj povezani kot na začetku digitalne revolucije. Na voljo imamo neomejeno vsebin, te pa pogosto zavajajo ali so vzete iz konteksta. Ker to zadeva tudi bližajoče se volitve, bi želel opozoriti na radikalizacijo političnih stališč zaradi socialnih omrežij.
Socialna omrežja delujejo kot ojačevalec in omogočajo hitro razširjanje informacij. Njihov namen je, da našo pozornost zadržujejo čim dlje in da smo kot uporabnik aktivni. Korporacije na ta račun zelo bogatijo, saj med drugim naše podatke uporabljajo za izboljševanje marketinga in promocijo. Zaradi tega se je veliko oglaševanja in propagande preselilo na splet. Vedno pogostejši je pojav zelo kratkih videov, ki trajajo le nekaj sekund. S tem zmožnosti koncentracije in aktivnega mišljenja slabijo. Po mojem mnenju glavni problem socialnih omrežij ni kratkočasenje ali virtualno socializiranje z drugimi, temveč nezavedno ustvarjanje prepričanj in iluzij, za katere nimamo nikakršnih smiselnih argumentov. Informacij pa prepogosto kritično ne ovrednotimo, kot bi jih morali, zato lažje nasedamo neresnicam. Da bi imeli čim bolj objektivna stališča, pa bi najbrž moralo biti ravno obratno – iskati bi morali nasprotna mnenja, saj le tako lahko ugotovimo, ali naša prepričanja "zdržijo"; slednje je bistveno bolj naporno.
Najbolj gledane vsebine so nabite s čustvi (gre predvsem za vzbujanje strahu), ki pritegnejo našo pozornost. Ker se nas tovrstne vsebine dotaknejo, nanje postanemo bolj pozorni in o njih vedno več razmišljamo. Algoritmi socialnih omrežij so samo še voda na mlin; dalj časa bomo video gledali, večja je verjetnost, da nam bodo podobne vsebine ponujene tudi v prihodnosti. Tako pridemo do nastanka "odmevne komore" (ang. echo chamber), torej okolja, v katerem smo izpostavljeni samo enoličnim informacijam, ki potrjujejo in s tem še dodatno poglabljajo naša prepričanja. Če bomo dovolj dolgo utrjevali neko prepričanje, sploh ni več pomembno, ali imamo zanj tudi smiselne argumente. Najslabši možni scenarij v tem položaju je, da se zaradi poistovetenja z nekim prepričanjem popolnoma radikaliziramo in nezavedno začnemo ignorirati vse, kar utegne nasprotovati našim mislim oziroma "ogroziti našo identiteto". Tovrstne vsebine so pogosto kratke, prikazane brez širšega konteksta in neresnične ali zavajajoče.
Digitalno okolje je tako postalo prizorišče kulturnega in ideološkega boja. Dnevno smo priča porastu skrajnih stališč na obeh koncih političnega pola. V predvolilnem času politične stranke s pridom uporabljajo socialna omrežja za lastne kampanje. Na žalost tudi tokrat ni šlo s kulturnim dialogom – kot se zdi, cilj strank ni več zmaga, ampak razčlovečenje in utišanje nasprotnika. Takšna mentaliteta je za demokratično družbo porazna. Na tovrstne težave v svojih zapisih pogosto opozarja tudi antropolog dr. Dan Podjed. "Te dni me slovenski otoček na Facebooku precej spominja na Twitter pred tremi leti, ko sem tam gledal nenehno obstreljevanje z besedami med različno mislečimi." (Dan Podjed, 2025). Mladi, ki predstavljamo večino uporabnikov socialnih mrež, pa smo za tovrstno propagando in vsiljevanje ideologij še bolj dovzetni, saj nevroplastičnost s starostjo pada. Treba se je zavedati, da smo kot ljudje zmotljivi in pogosto naivni bolj, kot bi si želeli priznati.
Socialna omrežja omogočajo hitro širjenje informacij med posamezniki in širšo javnostjo, kar je še posebno pomembno za promocijo dogodkov in ravnanje v kriznih situacijah. Na daljavo lahko ohranjamo stike in se povezujemo s somišljeniki ter oblikujemo digitalne skupnosti. Javni prostor se tako tudi demokratizira; najdemo lahko več različnih stališč in izrazimo svoje mnenje. Uporabne so tudi izobraževalne vsebine, saj vemo, da se učimo skozi vse življenje. Ne nazadnje gre tudi za gospodarsko korist, saj se lahko podjetja in storitve praktično brezplačno promovirajo.
Za konec moram poudariti, da je to le moje lastno razmišljanje, ena izmed več možnih perspektiv. Sem dijak in na tem področju nimam nikakršne formalne izobrazbe. Namen pisma ni bilo kritiziranje napredka in uporabe socialnih omrežij (saj jih tudi sam uporabljam), temveč opozarjanje na posledice. Socialna omrežja sama po sebi niso problem, problem je v njihovi zasnovi, ki spodbuja manipulacijo in slabšo kritično presojo. Zagovarjam načelo, da bi tehnologija morala služiti ljudem in ne obratno. Tehnološki napredek lahko izkoristimo v svojo korist, a le, če bomo pri tem vzeli "pamet v svoje roke".
Blaž Jesenik, Maribor
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na pisma.bralcev@vecer.com.
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
