Ko človek dopolni 50 let življenja, se začne počasi ozirati na svojo prehojeno pot in bolj poglobljeno pregledovati spomine, lepe in manj lepe. Osebno je zame splošno lep spomin dejstvo, da sem odraščal v preddigitalni dobi, ki je bila na področju medčloveških odnosov zagotovo bolj topla kot pa doba avatarjev in zdaj že umetne inteligence. Zame je tudi stripovska umetnost eden od tistih dejavnikov, ki me vodijo v prijetne spomine. Čeravno marsikdo v 70. in 80. letih v takratni slovenski družbi ni z odobravanjem gledal na branje stripov, sem z odobravanjem staršev in pokojne ome podpisani z veseljem segal po epizodah Zagorja, Komandanta Marka, Kapetana Mickeyja, Martina Mystera, po Stripoteki, Mikijevem zabavniku, Mikijevem almanahu itd. Toda, pozor! Slovenke in Slovenci imamo v svoji zgodovini na področju stripa in animiranega filma velemojstra mednarodnega nivoja. To je seveda Miki Muster (1925-2018), ki nas še danes razveseljuje s svojimi legendarnimi junaki Zvitorepcem, Trdonjo in Lakotnikom. Spomnimo se tudi na reklame za Jelovico, Viki kremo, zajčke Cikcak, žvečilne gumije Čunga Lunga …
Za svoje delo je Miki Muster prejel vrsto nagrad. Leta 2014 ga je predsednik republike Borut Pahor odlikoval s srebrnim redom za zasluge za vrhunsko pionirsko delo na področju slovenskega animiranega filma in stripa. Nato so mu 7. 2. 2015 podelili Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Kasneje istega leta je prejel tudi častni doktorat (doctor honoris causa) Univerze v Novi Gorici..
Ob 100. obletnici njegovega rojstva je Pomurski muzej Murska Sobota pripravil razstavo o njegovem delu in življenju. Banka Slovenije bo predvidoma novembra 2025 izdala priložnostni kovanec ob 100. obletnici rojstva.
Verjamem, da bi bilo mogoče spomin na Mikija Mustra še dodatno obeležiti ter nadgraditi. Do septembra 2025 v Republiki Sloveniji še nimamo nobene ulice, ceste, trga, parka, poimenovanega po njem. Tudi kakšnega predmetnega muzeja ali pa dela muzeja ne. Za te reči ne potrebujemo soglasja Evropske komisije in Donalda Trumpa, marveč lastno voljo. Čeprav ni bil Mariborčan in ni ustvarjal v Mariboru, pa bi morda lahko ravno v Mariboru na tem področju kaj naredili. Neko drugo občinsko vodstvo je leta 2012 v Maribor pripeljalo Nobelovega nagrajenca za mir (leta 1989), dalajlamo, in v sodelovanju z veleposlaništvom Indije leta 2011 poskrbelo za postavitev spomenika Rabindranathu Tagoreju, Nobelovemu nagrajencu za književnost leta 1913, v Magdalenskem parku.
Želim povedati, da je prav, da tudi na te načine poskrbimo za ohranitev spomina na ljudi, ki so nekaj naredili za slovensko kulturo in identiteto, da se njihovo delo dostojno obeleži in tudi mlade seznani, kdo je Miki Muster in kaj je ustvaril.
In zakaj tega za začetek ne bi storili ravno v Mariboru, evropski prestolnici kulture leta 2012?
Rihard Čibej, Maribor
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, poslej objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na pisma.bralcev@vecer.com.
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
