Policisti stavkajo že poldrugi teden, Policijski sindikat Slovenije (PSS) pa zaradi ignorance vlade napoveduje še dodatno zaostrovanje stavkovnih aktivnosti. Medtem pa od ponedeljka velja nov akt o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v policiji. Čeprav gre za akt, ki ga podpiše notranji minister, torej ga je podpisal Aleš Hojs, so naša vprašanja o tem, zakaj je bila sprememba akta potrebna, preusmerili na policijo. "Akt je bil uveden zaradi potreb izvajanja nalog policije skladno s splošnimi dolgoročnimi razvojnimi cilji," pojasnjuje Maja Ciperle Adlešič, predstavnica policije za odnose z javnostmi. "Policija se v zadnjem desetletju srečuje z velikimi varnostnimi izzivi, kot so povečani tokovi nedovoljenih migracij, prometna preobremenjenost avtocest, nove oblike kriminala, vse do obvladovanja razmer v času epidemije. Zato je vseskozi treba ustrezno prilagajati tudi organizacijo dela skozi organizacijske spremembe policije," doda.
"Množijo se najvišje vrednotena delovna mesta"
A nova sistemizacija ni vsem pogodu. Kar nekaj policistov opozarja, da gre za kopičenje administracije, torej ustvarjanje delovnih mest šefov in tajnic. Četudi je sam predsednik vlade Janez Janša, ki obljublja izvzem policijskih plač operativcev iz enotnega plačnega sistema v javnem sektorju, zapisal na twitterju, da v policiji še mnogi vedrijo v "(prenapolnjenih) pisarnah z vsemi možnimi dodatki". Policija se že nekaj let bori za vzpostavitev kariernega sistema, sprejeti akt pa podira to idejo, še opozarjajo kritiki. Temu pritrjujejo tudi v PSS.
Avtocestna policija: vodenje Juriču?
Vzpostavljeni so tudi temelji za avtocestno policijo, ki naj bi začela delovati v nekaj tednih. Dobila bo svojega direktorja, četudi znotraj uprave uniformirane policije že deluje sektor za prometno policijo. Mesto direktorja naj bi, po informacijah blizu vrha policije, bilo namenjeno sedanjemu v. d. generalnega direktorja policije Andreju Juriču, ko bo policija dobila novega generalnega direktorja. "Prvotni koncepti vzpostavitve avtocestne policije v Sloveniji segajo več kot deset let nazaj. Smo ena redkih držav v Evropski uniji, ki avtocestne policije še nima, ima pa avtocestni križ na območju celotne države," pravijo na Generalni policijski upravi in dodajajo, da se bo poleg uprave avtocestne policije vzpostavilo še pet specializiranih enot avtocestne policije (na celjski, mariborski, ljubljanski, koprski in novomeški policijski upravi). "Gre za upravo in policijske enote, ki presegajo naloge sedanjega sektorja prometne policije," dodajajo na vrhu policije.
"Predmetni akt še zdaleč ne sledi ideji o kariernem sistemu, saj je v večini primerov prirejen določenim posameznikom in interesnim skupinam, prav tako pa ne sledi vzpostavitvi 'karierne piramide', saj se množijo najvišje vrednotena delovna mesta v policiji," pravi predsednik tega sindikata Rok Cvetko. In še, da se je sistematiziralo nekaj najvišjih delovnih mest v vodstvu policije, za katera je jasno razvidno, da se ustanavljajo za premestitve zaposlenih, "ki bodo, kot kaže, odstavljeni, ko bo policija dobila novega generalnega direktorja policije". To naj bi se sicer zgodilo kmalu, kandidat za direktorja je sedanji sekretar na notranjem ministrstvu Anton Olaj. Cvetko doda, da so k predlogu sprememb akta podali številne pripombe, a gre zgolj za neobvezujoča mnenja, ki jih delodajalec ni dolžan upoštevati. V Sindikatu policistov Slovenije (ta se stavki ni pridružil) na naša vprašanja odgovarjajo zgolj, da je organizacija dela v pristojnosti delodajalca.
Karierni sistem terja večje spremembe
Vrh policije na očitke PPS odgovarja, da se z aktom ne posega v obstoječi karierni sistem policije. Urejajo se, pravi Ciperle Adlešičeva, določena delovna mesta, ki so potrebna za izvajanje nalog policije. "Obstoječi karierni sistem policije se izvaja v okviru načel in določb javnouslužbenske zakonodaje in enotnega plačnega sistema. Karierni sistem policije v smeri, ki jo v policiji zagovarjamo že nekaj let, pa zahteva večje spremembe." Na očitke o ustvarjanju delovnih mest za vodilne vrh policije odgovarja, da vsaka organizacija in organizacijska enota potrebuje za nemoteno delovanje določeno administrativno podporo in vodenje.
Vikarju dva pomočnika
Novi akt na področju duhovne oskrbe sistemizira še dve delovni mesti pomočnika vikarja. Razlog za to, pojasnjuje vrh policije, je v odzivih policistov in policistk, da bi bila potrebna večja prisotnost policijskega vikarja v policijskih enotah. "Trenutni policijski vikar sam izvaja naloge duhovne oskrbe, kar pa ne zadostuje za več tisoč zaposlenih v policiji, prav tako ni zagotovljeno njegovo nadomeščanje v času odsotnosti."
"V policiji ob spremembah akta o notranji organizaciji vedno skrbno preučimo potrebe po sistemiziranju dodatnih strokovno-tehničnih delovnih mest in vodstvenih delovnih mest s ciljem ustrezne in učinkovite organizacije dela. Predvsem nam je pomembno, da strokovno-tehnična delovna mesta sistemiziramo tako, da se policiste v čim večji možni meri razbremeni administrativnih nalog in drugih podpornih nalog. Ker je policija hierarhična trinivojsko organizirana organizacija, je potrebna tudi ustrezna sistemizacija vodstvenih delovnih mest - zaradi ustreznega organiziranja dela in delegiranja nalog," odgovarja Maja Ciperle Adlešič.
Novi sektor za razvoj uniformirane policije
Sprememb je v aktu veliko. Tako na področju preprečevanja ilegalnih migracij dobiva policija še drugo specialno enoto za nadzor državne meje - sedež nove bo v Krškem, prva ima center v Ljubljani. Uprava uniformirane policije dobiva svoj sektor za organizacijo in razvoj uniformirane policije. Tega je v preteklosti sicer že imela, a so ga leta 2010 ukinili. "Gre za manjši sektor, ki bo na sistemski ravni skrbel za različna področja uniformirane policije, od policijske opreme do sodobnih oblik policijskega dela v lokalnih skupnostih. Naloge v sektorju bodo opravljali uslužbenci, ki že sedaj opravljajo enake ali podobne naloge v vodstvu Uprave uniformirane policije," pojasnjuje Maja Ciperle Adlešič.
Kritike letijo predvsem na spremembe, ki zadevajo NPU. Ta ima v zakonu o organiziranosti in delu policije še vedno zapisan avtonomen status, direktor NPU naj bi bil neposredno odgovoren generalnemu direktorju policije. Od ponedeljka veljavni akt pa predvideva, da je vodja NPU odgovoren direktorju Uprave kriminalistične službe, ki tako nadzira in koordinira vse enote kriminalistične policije. Vrh policije to spremembo utemeljuje s tem, da ni nujno, da je prvi policist v državi strokovnjak za preiskovanje kaznivih dejanj, zato je taka ureditev bolj smiselna, v avtonomnost NPU pa ne posega, pravijo.
Skeptiki opozarjajo tudi na dejstvo, da je od ponedeljka specialna enota policije uvrščena direktno pod generalnega direktorja policije. Takšna organizacija je v preteklosti že bila, a se je leta 2010 spremenila, saj so tedaj ocenili, da takšna organizacija ni najboljša, in uvrstili specialce v Upravo za policijske specialnosti. "Specialna enota ima specifično zaokroženo delovno področje in izvaja najbolj zahtevne policijske naloge, zato se je ocenilo, da je ustreznejša njena umestitev v prvi organizacijski nivo v Generalni policijski upravi," spremembo utemeljuje aktualno policijsko vodstvo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
