Pisatelj in režiser Vinko Möderndorfer je poudaril, da je nujna kazenska, moralna in politična odgovornost. Opozoril je, da se takšen dogodek "ne sme normalizirati ali potisniti v ozadje z naslednjimi volitvami". Po njegovih besedah, se ne sme dopustiti, da se "ta izdajalski dogodek prevali v naslednje volitve", v naslednje čase. Prvi korak so, kot dodaja, brez dvoma volitve. "Dost mamo," je dejal pisatelj.
Pravnica in publicistka Barbara Rajgelj je povedala, da tuje vmešavanje v volitve s sodelovanjem domačih akterjev ne predstavljajo poštenih in demokratičnih volitev, ampak kršitev temeljnega družbenega dogovora, ki ga ima Slovenija od leta 1991. "Volivke in volivci smo žrtve političnega delovanja, ki tokrat presega ne le mejo sprejemljivega in dostojnega, ampak tudi zakonitega. Imamo izbiro: na volitvah lahko zavrnemo politiko sovraštva, kjer oblastniški cilji opravičujejo vsa sredstva. Slovenija je država vseh, ki v njej živijo. Slovenija je naša država. Na tokratnih volitvah ne odločamo o tem, ali bo ostala naša, ampak, ali bo še država," je dejala.
Zgodovinar in direktor ZRC SAZU Oto Luthar je opozoril na širši zgodovinski kontekst. Spomnil je, da se družbe pogosto ne naučijo iz preteklih napak, čeprav bi se morale. Izpostavil je, da "ni meje nasilja in nemoralnosti, kadar se posamezniki ali skupine za to zavestno odločijo", zato si družba ne sme več zatiskati oči pred takšnimi ravnanji.
Direktor CNVOS Goran Forbici pa je opozoril na finančno dimenzijo razkritij. Takšne operacije po njegovih besedah stanejo milijon ali več evrov, zato ostaja ključno vprašanje, "kdo je Trstenjakovi to plačal in kaj smo zaradi tega dolžni". To vprašanje po njegovem mnenju zahteva jasen in konkreten odgovor.
Pozvali so tudi na shod, ki bo v petek ob 17. uri na Trgu republike v Ljubljani, na katerem bodo opozorili na pomembnost javnega zdravstva, miru v svetu in ohranjanja narave. "Predvsem pa na to, da si ne želimo, da tuje države posegajo v demokratične procese naše države."
