A naj kljub dodatnim usklajevanjem na relaciji predsednica - koalicijske poslanske skupine zdaj ne bi bilo več gotovo, da bo v državnem zboru potrjen, ker naj bi bila Levico in SD odvrnila njegova predstavitev v poslanskih skupinah. Kot je poročal portal N1, naj bi bili sporni določeni "konservativnejši" pogledi kandidata na pravico do splava, prostovoljnega končanja življenja in pregon sovražnega govora.
Skočil je Inštitut 8. marec, iz urada predsednice pa so se nato odzvali, da Nataša Pirc Musar "nikoli ne bi predlagala kandidata, ki ne podpira ustavnih pravic, med katere spada tudi pravica do splava". In da Keršmanc, ko se je predstavljal njim, ni izrazil stališč, ki naj bi jih bil v pogovorih z nekaterimi poslanskimi skupinami. Tudi v današnjem pismu da je zatrdil, da podpira pravico žensk do splava in pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok ter da vsak sovražni govor in pozivanje k nasilju najostreje obsoja. "Kot razpravni kazenski sodnik stoji na stališču, da je sovražni govor kaznivo dejanje," so navedli pri predsednici.
Ciril Keršmanc se je medtem predstavil še Svobodi, tam se bodo o podpori pogovarjali še v petek in nato predvidoma spet koalicija. Predlagani kandidat za ustavnega sodnika je v ponedeljek dobil zeleno luč mandatno-volilne komisije državnega zbora. Levica se je od koalicijskih strank vzdržala, glasove pa so prispevali v NSi.
Kadrovska loterija
Od spremembe konec leta 2022 v predsedniški palači, na mestu šefa države, ni več javnih predstavitev kandidatov in kandidatk za ustavne sodnike pred potrjevanjem v državnem zboru. Iz urada predsednice republike ne sporočijo imen vseh prijavljenih na to in ostale visoke funkcije, o katerih predsednica (so)odloča. Imena se uradno pojavijo, šele ko so predlagana v izvolitev, torej na vratih državnega zbora ...
V pismu, ki je zaokrožilo, kandidat za ustavnega sodnika med drugim še navaja, da ne pričakuje, da bi moralo ustavno sodišče še kdaj odločati o pravici do svobodnega odločanja o rojstvu otrok oziroma o tem, kaj ta pravica pomeni za ženske: "To je izrecna ustavna pravica, določena v prvem odstavku 55. člena Ustave RS."
"Glede pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in legalizaciji konoplje na vrednostni ravni menim, da je ob upoštevanju ustavnih izhodišč nujna podrobnejša zakonska ureditev teh področij, ki bo preprečila tveganja za življenje in zdravje ljudi," je zapisal Keršmanc.
Kot najpomembnejšo v ustavi vidi pravico do svobodnega izražanja. Po svetovnonazorskem prepričanju je agnostik, pravi: "Ohranjam zdravo skepso do absolutnih resnic in vseh tistih, ki jih ponujajo. Pri presoji mi je najpomembnejša argumentirana razprava in moč prepričljivega argumenta. Pri mojem delu metodološko vedno izhajam iz skupnih vrednot in skušam najti skupno vrednostno izhodišče, nato pa poskušam razumeti razlike. To omogoča argumentirano razpravo in kvalitetno presojo. Kot sodnik sem zavezan neodvisnosti in nepristranskosti. Nikoli nisem bil član nobene politične stranke. V različnih institucijah sem doslej zasedal izključno strokovne položaje."
Kandidat za ustavnega sodnika poudarja, da ni kalkuliral, ko je kandidiral. "Vsaki poslanski skupini sem povedal to, kar sem in v kar verjamem. Nisem preračunaval, kaj bi želela slišati ena ali druga stran."
