Sanja Verovnik
Približno enajst odstotkov mladih v Sloveniji se pogosto ukvarja s prostovoljstvom, večina pa ga opravlja predvsem zaradi osebnih koristi, kot so pridobivanje referenc, novih izkušenj in znanj, manj pa izključno iz altruističnih razlogov. To kažejo raziskave, ki so jih predstavili v ljubljanskem Parku Zvezda na tiskovni konferenci ob mednarodnem dnevu mladih. Dogodek je bil hkrati tudi zaključek in predstavitev ključnih rezultatov kampanje Mladi spreminjamo svet - prostovoljno!, ki jo je od aprila letos vodil Mladinski svet Slovenije (MSS).
Raziskave potrjujejo, da mladi prostovoljci izkazujejo višjo stopnjo zadovoljstva z življenjem, boljše socialne veščine in večjo odpornost na stres. Tudi raziskava NIJZ iz leta 2021 ugotavlja, da vključevanje v prostovoljske aktivnosti predstavlja pomemben vir podpore in način spoprijemanja z duševno stisko. Prostovoljstvo tako ostaja ključen gradnik družbe, saj povezuje, spodbuja solidarnost in krepi skupnosti. Tema letošnjega mednarodnega dneva mladih je Lokalne akcije mladih za trajnostne razvojne cilje in še več, ki poudarja transformativno vlogo mladih pri prenosu globalnih ciljev trajnostnega razvoja v lokalno okolje.
Prostovoljci kot motor sprememb
Max Davidović, slovenski mladinski delegat pri OZN, je spomnil, da se po podatkih Združenih narodov kar dve tretjini dela na področju trajnostnih razvojnih ciljev uresniči prav na lokalni in regionalni ravni. Kot primer moči solidarnosti je izpostavil ujmo leta 2023, ko so mladi prostovoljci dokazali, da solidarnost ne pozna starostnih meja. "Prostovoljstvo mladih ni le oblika solidarnosti, ampak tudi ključen prispevek k uresničevanju trajnostnih ciljev. Naša naloga je, da jim še naprej omogočamo orodja, priložnosti in podporo, da lokalna dejanja dosežejo globalne učinke," je poudaril.
Podpredsednica MSS za mladinsko delo in izobraževanje Tanita Čamdžić je predstavila rezultate kampanje. Vključili so dvanajst članov iz šestih organizacij članic MSS, sodelovala je tudi Slovenska filantropija, podprl pa jih je Mladinski svet GZS. Z objavami na družbenih omrežjih so dosegli med 80.000 in 90.000 ljudi, pri čemer so posamezne objave dosegle tudi do 87 odstotkov več interakcij in ogledov kot ob začetku kampanje. Objavili so 14 zgodb 18 mladih prostovoljcev iz različnih okolij, ki so prikazale raznolikost prostovoljskega dela in navdihnile širšo javnost. Na področju zakonodaje in financiranja so pripravili predloge za vključitev v Resolucijo o nacionalnem programu za mladino 2026-2034 in vzpostavili dialog z več ministrstvi. Dokument bodo septembra obravnavali na seji Sveta Vlade RS za mladino in ga posredovali pristojnim resorjem.
Pogled naprej
David Tomažin iz Komisije za mladinske politike MSS je poudaril, da je namen dokumenta oblikovati trajnostno podporno okolje za mladinsko prostovoljstvo kot strateški element aktivnega državljanstva in osebnega razvoja mladih. "Politika je preveč pomembna stvar, da bi jo prepustili zgolj politikom. Ostanite aktivni, ustvarjajte boljšo družbo in bodite glas, ki ga naša družba potrebuje," je pozval mlade.
Predsednica MSS Eva Kotnik pa je izpostavila, da prostovoljstvo mladih uspeva le v okolju, ki ga zna prepoznati, podpirati in razvijati. Slovenski mladinski sektor je po njenem mnenju že dolgo zgled v mednarodnih krogih, a to raven lahko ohranimo le z ustreznim in stabilnim financiranjem. Vlado in pristojna ministrstva je pozvala k občutnemu dvigu sredstev za Urad RS za mladino ter k vključitvi predlogov iz mnenjskega dokumenta MSS v relevantno zakonodajo in razvojne strategije, ob obveznem posvetovanju z mladimi in mladinskimi organizacijami.
