Znani so letošnji dobitniki Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj ter priznanja ambasador znanosti Republike Slovenije. Gre za najvišja in najbolj prestižna priznanja pri nas za izjemne dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in tehnologij, razvojne dejavnosti ter inovacij.
Dve od teh nagrad sta prišli tudi na Univerzo v Mariboru in sicer bo Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke prejmel Andrej Rahten, redni profesor na filozofski fakulteti, sicer pa sodelavec z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU. S svojim znanstvenoraziskovalnim delom je pomembno prispeval k boljšemu poznavanju slovenske politične zgodovine v zadnjih desetletjih habsburške monarhije in v postimperialni dobi. Med njegovimi najpomembnejšimi deli so študije o slovensko-hrvaških odnosih v habsburški monarhiji in sarajevskem atentatu, biografije Izidorja Cankarja, Ivana Šusteršiča in Antona Korošca, trilogija o slovenskem dojemanju habsburške dinastije ter več monografij s področja diplomatske zgodovine. Njegovo raziskovalno delo pomaga ohranjati zgodovinski spomin ter poglablja razumevanje prelomnih dogodkov in osebnosti, ki so v prvi polovici 20. stoletja zaznamovali slovenski prostor, je zapisano v obrazložitvi.
Urban Bren, profesor Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, sicer tudi sodelavec Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem ter Inštituta za okoljevarstvo in senzorje, pa je prejemnik Zoisovega priznanja za pomembne dosežke na področju biomolekularnih simulacij. Z računalniškimi simulacijami raziskuje, kako različne kemikalije vplivajo na zdravje ljudi, in razvija nove, selektivnejše diagnostične metode. Prvi je pokazal, da kemijska reaktivnost snovi dobro napove, ali so te lahko rakotvorne. Ukvarja se tudi z iskanjem naravnih spojin, ki bi zavirale nastanek raka. Dolgoročni cilj je razvoj prehranskih dopolnil, ki bi pomagala pri preprečevanju te bolezni. Preučuje še vpliv mikrovalovnega sevanja na možnost razvoja raka ali nevroloških bolezni. S sodobnimi računalniškimi orodji načrtuje tudi nove zdravilne učinkovine, kot so učinkovitejša protivirusna zdravila in varnejša protibolečinska sredstva.
Prejemnika najvišje Zoisove nagrade za življenjsko delo sta sicer Tatjana Avšič Županc in Tomaž Pisanski. Kot piše v utemeljitvi, si je Avšič Županc nagrado prislužila z dosežki na področju medicinske virologije, Pisanski pa za delo na področju diskretne matematike. Puhova nagrada za življenjsko delo je pripadla Francu Vrečerju za razvoj farmacevtskih izdelkov v industriji. Ambasador znanosti je postal kozmolog in fizik Uroš Seljak, ki deluje na Univerzi Kalifornije, Berkeley, in Nacionalnem laboratoriju Lawrence Berkeley.
Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke poleg Rahtena prejmejo še Polona Žnidaršič Plazl in Igor Plazl, Matjaž Humar ter Kristina Gruden. Žnidaršič Plazl in Plazl s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo UL za vrhunske dosežke na področju kemijskega in biokemijskega mikroprocesnega inženirstva, Humar kot raziskovalec na Institutu Jožef Stefan in profesor Fakultete za matematiko in fiziko UL za vrhunske dosežke na področju mikroskopskih izvorov laserske in kvantne svetlobe, Gruden z Nacionalnega inštituta za biologijo pa za vrhunske dosežke na področju sistemske in molekularne biologije.
Puhovo nagrado za vrhunske dosežke pa prejmejo Mateja Gabrijel Blatnik, Helena H. Chowdhury, Marko Kreft, Simon Hawlina, Matjaž Jeras in Robert Zorec, in sicer za vrhunske dosežke za razvoj in uporabo napredne oblike celične imunoterapije za zdravljenje raka prostate.
Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju interdisciplinarnih raziskav literature in kulture med 16. in 19. stoletjem prejme Luka Vidmar z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Raziskovalka z Gozdarskega inštituta Slovenije Jožica Gričar je prejemnica Zoisovega priznanja za pomembne dosežke na področju biologije dreves. Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju fotovoltaike prejme Marko Jošt s Fakultete za elektrotehniko UL. Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju kvantnih materialov prejme raziskovalec na IJS in Fakulteti za matematiko in fiziko UL Andrej Zorko. Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju raziskovanja finančne negotovosti in ekonomskih politik pa prejme Miroslav Verbič z Ekonomske fakultete UL in Inštituta za ekonomska raziskovanja.
Utemeljitve so dostopne na tej povezavi.
Nagrade pa bodo podeljene na slovesni podelitvi, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, 9. novembra, na predvečer dneva znanosti, ki ga bomo v Sloveniji prvič praznovali 10. novembra.
