Količine pridelanega sadja še vedno prepuščene vremenu

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Pridelava sadja je izpostavljena nenehnim vremenskim vplivom. Zaradi pogostih pozeb bi bilo oroševanje nujno na vseh intenzivnih nasadih.
Pridelava sadja je izpostavljena nenehnim vremenskim vplivom. Zaradi pogostih pozeb bi bilo oroševanje nujno na vseh intenzivnih nasadih.
Sašo Bizjak
Slovenska letina jabolk je tretja najslabša v zadnjem desetletju, a po besedah Boštjana Kozoleta iz Evrosada je kakovost izjemna: popolno razmerje med sladkobo in kislinami ter odlična trdota. Hrušk je nekaj več kot lani, a pridelek je še vedno skromen. Za potrošnike to pomeni dobro sadje, za pridelovalce pa izziv zaradi manjših količin. 

V članku še izveste:

- zakaj so letos pozebe močno prizadele pridelavo sadja,

- kako oroševalni sistemi in protitočne mreže vplivajo na pridelek,

- zakaj je samooskrba s sadjem v Sloveniji še vedno med najnižjimi – zgolj 27-odstotna,

- primer dobre prakse iz Južne Tirolske,

- kako dolgotrajni postopki in pomanjkanje vodnih virov zavirajo širitev zaščitnih sistemov,

- katere alternativne protislanske tehnologije že obstajajo,

- kakšen potencial imamo za širitev namakalnih sistemov.
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta