Pridelava sadja je izpostavljena nenehnim vremenskim vplivom. Zaradi pogostih pozeb bi bilo oroševanje nujno na vseh intenzivnih nasadih.
Slovenska letina jabolk je tretja najslabša v zadnjem desetletju, a po besedah Boštjana Kozoleta iz Evrosada je kakovost izjemna: popolno razmerje med sladkobo in kislinami ter odlična trdota. Hrušk je nekaj več kot lani, a pridelek je še vedno skromen. Za potrošnike to pomeni dobro sadje, za pridelovalce pa izziv zaradi manjših količin.
V članku še izveste:
- zakaj so letos pozebe močno prizadele pridelavo sadja,
- kako oroševalni sistemi in protitočne mreže vplivajo na pridelek,
- zakaj je samooskrba s sadjem v Sloveniji še vedno med najnižjimi – zgolj 27-odstotna,
- primer dobre prakse iz Južne Tirolske,
- kako dolgotrajni postopki in pomanjkanje vodnih virov zavirajo širitev zaščitnih sistemov,
- katere alternativne protislanske tehnologije že obstajajo,
- kakšen potencial imamo za širitev namakalnih sistemov.
V članku še izveste:
- zakaj so letos pozebe močno prizadele pridelavo sadja,
- kako oroševalni sistemi in protitočne mreže vplivajo na pridelek,
- zakaj je samooskrba s sadjem v Sloveniji še vedno med najnižjimi – zgolj 27-odstotna,
- primer dobre prakse iz Južne Tirolske,
- kako dolgotrajni postopki in pomanjkanje vodnih virov zavirajo širitev zaščitnih sistemov,
- katere alternativne protislanske tehnologije že obstajajo,
- kakšen potencial imamo za širitev namakalnih sistemov.
Vida Božičko Štajnberger





