Spoštovani predsednik vlade, dr. Golob,
cenimo vaše nedavno izraženo prizadevanje najti obliko sobivanja Romov z večinskim prebivalstvom. Vendarle pa je iskanje vzorčnih romskih naselij kontradiktorno samo po sebi in ravno nasprotno od tega, kar romska in večinska skupnost potrebujeta; za povrh pa utrjuje škodljivo prepričanje, da dejansko sobivanje v integriranih skupnostih ni možno.
Vsako romsko naselje družine deli od preostalega prebivalstva, praviloma pa je ločeno tudi od šol, zdravstvenih domov, pošt, trgovin, upravnih enot, zaposlitev – nemalokrat tudi od vodovodnega in kanalizacijskega ter električnega omrežja. Geografski segregaciji sledi družbena izključenost. Ta desetletja trajajoči trend je treba ustaviti in obrniti, zagotovo se ga ne sme krepiti.
Ni želja Romov in Rominj, da živijo prav v romskih naselij, to je zgolj posledica dejstva, da nimajo drugih možnosti: velikokrat jim preostalo prebivalstvo ni pripravljeno dati stanovanja v najem niti ga prodati, namestitev v okviru javnih stanovanjskih shem pa ni dovolj. Primanjkuje najemniških profitnih in neprofitnih stanovanj, bivalnih enot in dolgoročnih kreditnih shem, ki bi bile dostopne romski skupnosti. Shema nacionalnega stanovanjskega sklada je občinam vrsto let omogočala sofinanciranje projektov, s katerimi bi pripomogli k zagotavljanju bivanjskih zmogljivosti, kjer živijo Romi in Rominje: najemniških neprofitnih stanovanj tudi zunaj romskih naselij, s katerimi bi vzpostavljali vzorec poselitve zunaj segregiranih romskih naselij, kar je želja številnih Romov in bi pomembno olajšalo integracijo. A je SSRS leto za letom poročal, da občine za ta sredstva niso pokazale interesa.
Vendar pa ta interes med romskimi družinami nedvomno je, samo lani se je na nas po pomoč obrnilo več družin: za pomoč pri iskanju namestitve zunaj romskega naselja ali zaradi diskriminacije neromskega prebivalstva, ki je na različne načine, tudi z grožnjami s smrtjo, želelo preprečiti prodajo ali nakup hiše, ko se je romska družina želela preseliti v neromsko naselje.
Romska naselja niso dobra praksa, ampak posledica desetletij segregacije in diskriminacije. In vsekakor niso želja, ampak primoranost romskih družin.
Pozivamo vas, da namesto vzorčnih romskih naselij poiščete vzorčne primere dejanskega sobivanja romskih in neromskih skupnosti – znotraj istih mest, krajev in naselij. Takih dejanskih dobrih praks je nedvomno več, kot je segregiranih romskih naselij. Z zagotavljanjem možnosti nakupa ali najema bivalnih enot zunaj romskih naselij boste vzpodbudili dejansko sobivanje, z bližino institucij gradili zaupanje in vključenost v vrtce in šole in krepili možnost zaposlovanja. Tako boste presekali začarani krog izključenosti, revščine in prezgodnjih smrti v romskih skupnostih.
Spoštovani predsednik vlade, od vas pričakujemo, da ne boste sledili desetletjem uradniške (in samo v jugovzhodnem delu Slovenije tudi županske) mentalitete, da je romsko vprašanje nerešljivo ali da je možno položaj romske skupnosti in posledično odnose z večinskim prebivalstvom izboljšati z enakimi (ne)aktivnostmi kot poprej. Čas je za novo miselnost in nove ukrepe.
Nataša Posel v imenu Civilne iniciative Glas ljudstva
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na pisma.bralcev@vecer.com.
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
