Jasno z Andrejem: Ko mraz seže do kosti

Nekaj zime letos le imamo! S snegom je bila do sedaj skopa, tudi s padavinami nasploh. December je bil med najbolj suhimi v zadnjih desetletjih, tudi januar za zdaj ne kaže prave volje, da bi vsaj nekoliko popravil padavinsko bilanco, če že snega ne spravi skupaj. Nekaj ga je in ta sneg leži v večjem delu Koroške, Prekmurja in v delu Štajerske, čeprav se je že precej stisnil, ponekod je bolj belina kot pravi sneg, ki bi kaj pomenil. A vsaj temperaturno se zima drži vse od božiča, čeprav je imela vmes tudi precej tople prebliske, a ne povsod po Sloveniji.

Povprečna dnevna temperatura zadnjih tridesetih dni je povsod vsaj malo pod povprečjem za ta čas, v severovzhodni Sloveniji pa so odkloni v negativno smer še večji, ponekod je za več kot dve stopinji Celzija hladneje od povprečja. Poudarjam, da gre za povprečne dnevne temperature, kajti dnevni minimumi niso bili pretresljivo nizki. Minus deset stopinj Celzija pač ni nekaj, s čimer bi lahko delali reklamo za pravi zimski mraz, čeprav je seveda mrzlo. Se bo pa ponekod nabralo kar nekaj ledenih dni. Januarsko povprečje za Mursko Soboto je osem, do včeraj se jih je letos nabralo že deset. Pa morda bo še kakšen to zimo. Enako število velja za meteorološko postajo na mariborskem letališču. V Šmartnem pri Slovenj Gradcu in v Ljubljani je bilo do sedaj januarsko število ledenih dni preseženo za en dan, na letališču Cerklje pa za dva. Tudi to je zimski mraz, ne le posamične zelo nizke nočne ali jutranje temperature. Morda je tak mraz še hujši, saj traja ves dan ali več dni zaporedoma.

V Šmartnem, na letališču Edvarda Rusjana pri Mariboru in v Murski Soboti je mraz trajal pet dni zaporedoma. Tak mraz seže do kosti. Zelo se povečajo toplotne izgube v stavbah, ogrevanje kar golta energijo. In ker so bili ti dnevi pogosto povezani z meglo ali nizko oblačnostjo, ki je trajala večino dneva, je to še dodatno prispevalo k občutku mraza. Suh zrak in sončno sevanje namreč kar precej omilita občutek mraza, vsaj za tisti čas, ko sije sonce ali ko smo soncu izpostavljeni ali ko nas greje skozi okno.

V prvi polovici tedna smo spet imeli temperaturni obrat, tokrat malo drugačen, kot si ga večina predstavlja. Najpogosteje je nad ujetim hladnim zrakom višje precej topleje in temperatura nad ničlo. Tokrat je bil ves zračni stolpec nad nami pod lediščem. Najhladneje ni bilo pri tleh, ampak na nadmorski višini okoli 1200 metrov, kjer je bilo tudi pod -10 °C. Višje se je temperatura dvignila skoraj do ničle, a le skoraj. In v tej plasti je bil zrak, kot običajno, zelo suh, a tokrat res res zelo suh. V torek je bila nekaj ur relativna vlažnost zraka celo le dveodstotna, tudi sicer je bila med 3 in 12 odstotki, kar so povsem puščavske razmere. Temperatura je bila seveda tudi podnevi pod ničlo. Če se poglobimo, tudi v tej vremensko bolj dolgočasni zimi najdemo kaj zanimivega.