Srečko Klapš
Najprej vas moram vprašati, ali imate tudi vi kredit v švicarskih frankih.
"Ja, seveda, tudi jaz imam kredit v švicarskih frankih. Odplačal ga bom čez dve leti, žal mnogo več, kot sem pričakoval ob najetju kredita. V združenju poznamo veliko tragičnih zgodb ljudi, ki so zaradi kredita pred deložacijo ali pa so stanovanja že izgubili, so zboleli, se ločili ..."
Januar 2015 je bil prelomen za kreditojemalce v švicarskih frankih. Za koliko so se takrat vašim članom povišale glavnice in mesečni obroki?
"Nam se ni problem zgodil 15. januarja 2015, ampak že mnogo prej ob podpisu kreditnih pogodb, kjer smo prevzeli skorajda neomejeno tveganje, ne da bi to vedeli ali da bi nam v bankah to predstavili. Na ta datum se je problem kreditov v švicarskih frankih samo uresničil. Dotlej smo obroke plačevali in si ob naraščanju vrednosti švicarskega franka mislili, saj bo bolje, predvsem zato, ker so nam v bankah rekli, da pričakujejo le manjša nihanja. Kmalu pa smo ugotovili, da je vrag vzel šalo. Pri Bloombergu so tako gibanje tečaja švicarskega franka sicer napovedali že leta 2005. Žal natančne številke kreditojemalcev v švicarskih frankih ne poznamo. Kljub temu da smo tožili Banko Slovenije preko informacijskega pooblaščenca, banke tega podatka ne dajo, ker je zanje poslovna skrivnost. Banka Slovenije pa operira s podatkom od 16 do 20 tisoč kreditojemalcev."
Kmalu zatem je nastalo Združenje Frank in že marca izvedlo protest pred Banko Slovenije. Pred vami sta ga vodila Aleš Majcenović in Alja Pestar.
"Še isti dan, torej 15. januarja 2015, so se na facebooku formirale tri, štiri skupine, ki so se samoorganizirale. Hitro so se poenotili in pridružili skupini Švicarski vlakec smrti, iz katere je nastalo Združenje Frank. Danes imamo blizu tri tisoč članov, članstvo pa je po obravnavi predloga zakona za razreševanje problematike kreditojemalcev na odboru za finance v porastu."
"V bankah se ne zavedajo, da so dodobra načele zaupanje, ki je temelj bančnega poslovanja"
"480 milijonov evrov, ki so šli preko tujih bank neobdavčeni v tujino, bi se ob konverziji lahko vrnilo in porabilo v Sloveniji"
"V bankah se ne zavedajo, da so dodobra načele zaupanje, ki je temelj bančnega poslovanja"
Od ena do pet
Preden ste se znašli v informacijskih tehnologijah in aplikacijah, ste že takoj po osamosvojitvi imeli svoje podjetje in revijo za računalništvo.
"Med študijem elektrotehnike sem ugotovil, da to ni za mene. Zato sem najprej leta 1992 ustanovil podjetje za grafično oblikovanje in začel izdajati računalniški časopis Win.ini. Zadnji izvod je izšel leta 2001. Nato sem presedlal v uredništvo revije Monitor, kjer sem bi urednik priloge Sistem."
Delujete v Mariboru. Kako gledate na možnosti, ki jih ponuja za delo?
"V enem obdobju sem zaposloval enajst ljudi in ugotovil, da mi vodenje ljudi in podjetja ni primarni izziv. Potrebujem vedno nove izzive in od takrat razvijam spletne strani ter aplikacije za različne naročnike, tudi iz letalske branže in gradbeništva. V Mariboru pa se da delati."
Tri desetletja spremljate razvoj informacijskih tehnologij, kam nas bodo pripeljale?
"Digitalni bančni račun lahko danes odprete v nekaj minutah. Kljub temu nisem optimist, saj bodo tisti, ki bodo imeli digitalno moč, le-to izkoriščali za svoje interese. Strahovito hitremu razvoju regulacija in zakonodaja namreč težko sledita."
Kako to, da ste se odločili za predsedovanje Združenju Frank?
"Vedno sem mnenja, da ni treba nad problemi obupovati, pa tudi krivice ne prenesem najbolje, zato mi aktivizem ni tuj."
Kaj počnete v prostem času?
"Tega sicer ni veliko, ko pa je, se najraje rekreiram pod koši."
