Inovativne rešitve za zdravje in blaginjo

HERA – Evropski organ za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere

Prihodnost zdravstvenih sistemov tako v Sloveniji kot v Evropski uniji zahteva premišljene, dolgoročno in strateško naravnane rešitve za najboljše možne izide za bolnike in zdravstvene sisteme.

Pozitiven korak v tej smeri, ki ga na FarmaForumu pozdravljamo, je vzpostavitev Evropske zdravstvene unije, kamor spada tudi ustanovitev Evropskega organa za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere – HERA,

pojasni Barbara Stegel, generalna sekretarka Mednarodnega foruma znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb, GIZ.

Bil naj bi eden izmed osrednjih organov za krepitev pripravljenosti in učinkovitega odzivanja EU na resne čezmejne nevarnosti za zdravje in bo stimuliral inovacije. Pomagal bo zapolniti vrzel med področjem zgodnjih raziskav in prihodom zdravil na trg, povezoval različne deležnike tako na nivoju EU kot širše, z namenom učinkovitega odzivanja na zdravstvene krize.

S svojim delovanjem bi lahko pomembno prispeval k bolj trajnostnim zdravstvenim sistemom v Evropi, države bi bile bolje pripravljene na izredne razmere, z inovativnimi pristopi pa bi učinkoviteje pomagale bolnikom in širši populaciji.

Inovativne rešitve za zdravje in blaginjo

Preteklo leto so bile izpostavljene predvsem inovativne rešitve:

• digitalizacija zdravstva,
• oddaljeno spremljanje bolnikov (telezdravje in telemedicina),
• napredna analitika (digitalizacija podatkov in registrov), ki pripomorejo k boljšem izidu zdravljenja vsakega bolnika.

Slovenski zdravstveni sistem je v osnovi dober, se pa sooča z različnimi težavami in pomanjkljivostmi, ki so povezane tudi z zaostankom uvajanja digitalnih rešitev, med drugim tudi telezdravja in telemedicine. Dostop do zdravstvenih inovacij in novih digitalnih tehnologij je v državah EU v splošnem pomanjkljiv, nacionalni in regionalni postopki povračila stroškov pa le redko krijejo hitro uvajanje ter uporabo inovativne tehnologije in digitalnih rešitev,

izpostavi Steglova in dodaja, da je tu še veliko manevrskega prostora za izboljšave, ki bodo omogočile bolj enakovreden dostop do zdravstvenih inovacij vsem evropskim državljanom. Da bi to moral biti skupni cilj vseh deležnikov, opozarja tudi FarmaForum, ki je predstavnik inovativne farmacevtske industrije v Sloveniji in član EFPIA-e (Evropska zveza farmacevtske industrije in združenj).

Delujemo kot nevladno, neprofitno, nepolitično in neodvisno gospodarsko interesno združenje. Aktivno si prizadevamo za večjo informiranost in osveščenost tako odločevalcev kot bolnikov in splošne javnosti o kompleksnih, a za posameznika in družbo izjemno pomembnih zdravstvenih temah, nudimo zanesljive in preverjene informacije o inovativnih zdravilih in možnostih zdravljenja. Spodbujamo tudi transparentno in etično sodelovanje vseh deležnikov v zdravstvu,

poudari generalna sekretarka FarmaForuma.

Naši člani, to je 21 mednarodnih farmacevtskih podjetij, razvijajo inovacije, ki izboljšujejo zdravje, podaljšujejo življenjsko dobo, izboljšujejo kakovost življenja in večajo blaginjo družbe ter skrbijo za to, da so nam najnovejša inovativna, učinkovita in varna zdravila na voljo tudi v Sloveniji.

Članice FarmaForuma v Sloveniji si prizadevajo za sodelovanje vseh zainteresiranih deležnikov v zdravstvenem sistemu, tako odločevalcev kot stroke in združenj bolnikov, saj je le s skupnimi napori mogoče zgraditi bolj trajnostni zdravstveni sistem.

Učinkovito v boj proti raku

Eden pomembnih segmentov Foruma je sodelovanje v Evropskem načrtu za boj proti raku, ki je pereč problem za celotno Evropo. V Sloveniji za rakom vsako leto zboli več kot 15.000 ljudi, približno 6.000 pa jih umre, s čimer se rak uvršča na drugo mesto najpogostejšega vzroka smrti v Sloveniji, prvi so bolezni srca in ožilja. V Evropskem načrtu so štiri prednostna področja, in sicer preprečevanje, zgodnje odkrivanje, diagnoza in zdravljenje ter kakovost življenja onkoloških bolnikov.

Prvo področje je integracija zdravljenja raka v v trajnosten zdravstveni sistem, ki vključuje ozaveščanje na to temo, osredotočanje na vrste raka, ki predstavljajo največje breme za družbo in holistično oziroma multidisciplinarno zdravljenje bolnikov,«

o prvem področju pojasnjuje Steglova.

Drugo področje je hitrejši in individualno prilagojen pristop zdravljenja, zgodnje odkrivanje in ustrezna diagnostika, na primer gensko testiranje, ki je osnova za izbiranje najuspešnejšega postopka zdravljenja. Tretje področje je prilagajanje modelov določanja cen in financiranja, zadnje področje pa je proaktivno iskanje in oblikovanje partnerstev pri iskanju rešitev za nove izzive, vključno z digitalnimi rešitvami, kar obsega uvajanje telemedicine v obravnavo po zaključenem zdravljenju in pospeševanje digitalizacije ter izmenjava znanstvenih podatkov znotraj različnih zainteresiranih skupin deležnikov.

Za uspešen boj proti raku Evropa potrebuje natančen načrt za preprečevanje, zdravljenje in oskrbo onkoloških bolnikov, ki zahteva širok pristop, usmerjen k bolniku, in tudi tu je zelo pomembno sodelovanje različnih deležnikov za doseganje kar najboljših izidov zdravljenja.