Poslanci Evropskega parlamenta so danes na plenarnem zasedanju v Strasbourgu izglasovali resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, katere pobudnica je bila Romana Tomc (EPP/SDS). 357 poslancev je glasovalo za, 266 proti, 16 je bilo vzdržanih. Za so večinoma glasovali poslanci največje skupine Evropske ljudske stranke EPP in skrajne desnice.
Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta z resolucijo pozivajo slovenske oblasti, naj nadaljujejo preiskave za odkritje množičnih grobišč in zbiranje zgodovinskih dokazov o zločinih, ki jih je zagrešil jugoslovanski komunistični režim. Poudarjajo, da je treba zagotoviti univerzalno pravico do dostojnega pokopa za deset tisoče žrtev, umorjenih v obdobju po drugi svetovni vojni. S sprejetjem resolucije tudi obžalujejo odločitev slovenske vlade iz leta 2023, ki je ukinila nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, saj menijo, da je to korak nazaj pri spoštovanju zgodovinske pravice in spomina. Resolucija poziva tudi k ustvarjanju spominskih obeležij v čast žrtvam in za ozaveščanje javnosti. Besedilo poudarja pomen zgodovinskega raziskovanja in izobraževanja, temelječega na dokazih.
Socialdemokrati želeli preložiti glasovanje
Skupina Socialistov in demokratov (S&D) je pred glasovanjem predlagala preložitev glasovanja, češ da ne gre za državljansko pobudo, temveč za kriminaliziranje borcev proti fašizmu. "Ursula von der Leyen je dejala, da ne bomo dovolili izkrivljanja resnice. Točno to zdaj počnete vi," je dejala Sandra Gomez Lopez iz S&D.
Odziv predsednice Nataše Pirc Musar
"Kakršnokoli zmanjševanje pomena narodnoosvobodilnega boja oziroma poskusi zgodovinskega revizionizma tega dejanja so nedopustni in jih ostro obsojam. Narodnoosvobodilni boj je bil pogumen boj posameznic in posameznikov proti nacizmu in fašizmu, ki si zasluži globoko spoštovanje. Nedvoumno je, kdo je bil v tem obdobju na pravi strani zgodovine. Če se kdo ni strinjal s politiko medvojnega vodenja, je to legitimno. Za to, da zaradi tega stopiš na stran okupatorja, pa ni opravičila in tega zgodovinskega dejstva ne more spremeniti nihče.
Večkrat, med drugim tudi v vseh govorih ob dnevu državnosti v tem mandatu, sem javno izpostavila, da so bili povojni poboji zločin ter slovensko javnost in predvsem politiko pozvala k dostojnemu pokopu žrtev teh pobojev. Na to temo sem organizirala tudi dva posveta, ki so se ga udeležili predstavniki parlamentarnih političnih strank, zgodovinske stroke, svojci žrtev, minister za obrambo in drugi predstavniki MORS, predstavnika Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč in nevladne organizacije.
Svoje aktivnosti za zagotovitev trajne rešitve za dostojni pokop žrtev povojnih pobojev bom nadaljevala. Ob tem pa pričakujem, da bodo predstavniki določenih političnih strank več energije kot v politično preigravanje na ravni EU vložili v iskreno prizadevanje za zagotovitev pogojev za dostojni pokop žrtev povojnih pobojev."
Thomas Tobe (EPP) je na to dejal, da je slovenska vlada ukinila dan spomina na žrtve komunizma, in S&D očital, da jim je pomembnejša politična pristranskost kot pa spomin na žrtve komunizma. "Ne izkazujete spoštovanja do žrtev. Liberalci iz Renew pa se raje ukvarjajte z referendumom o članstvu v Natu, ki ga je predlagal vaš premier Robert Golob," je poudaril in zahteval poimensko glasovanje. Preložitev glasovanja ni bila sprejeta.
Podpora skrajne desnice, levoliberalni del proti
Spomnino, na parlamentarnem odboru za peticije je konec junija za resolucijo glasovalo 17 članov odbora iz vrst desnosredinske politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) ter skrajno desnih skupin Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), Domoljubov za Evropo (PfE) in Evrope suverenih narodov (ESN). Proti je bil en nepovezan poslanec, člani levosredinskih skupin socialistov in demokratov (S&D), liberalcev (Renew), Zelenih in Levice pa so glasovanje obstruirali.
Resolucija poudarja pomen ohranjanja spomina na vse žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov v Evropi, pri čemer med drugim izpostavlja zločine jugoslovanskega komunističnega režima v Sloveniji po drugi svetovni vojni, vprašanje povojnih pobojev in množičnih grobišč. Resolucija ni obvezujoča za države članice in nima bistvenega pomena za vprašanje povojnih pobojev.
Slovenski evroposlanci Irena Joveva, Marjan Šarec (oba Renew/Svoboda), Matjaž Nemec (S&D/SD) in Vladimir Prebilič (Zeleni/Vesna) so opozorili, da gre za "zgodovinsko revizionistično besedilo, ki namenoma prezre ključen kontekst druge svetovne vojne ter se selektivno spominja na žrtve tragične preteklosti". Dodali so, da se je treba tovrstnih tem lotiti s spoštovanjem do vseh žrtev in slovenske nacionalne zgodovine, predvsem pa mora biti besedilo zgodovinsko točno.
Tomc se je na njihovo skupno izjavo odzvala z zapisom na družbenem omrežju X. "Nekateri se borimo za njihov spomin in za človečnost, drugi tega ne zmorejo. Zapomnimo si evropske poslance, ki še vedno branijo zločine komunizma in žrtvam pobojev odrekajo pravico do dostojnega pokopa," je zapisala.
