
Prevare socialnega oziroma družbenega inženiringa, ki so pogosto povezane z izgubo denarja in velikimi čustvenimi ter finančnimi stiskami, naraščajo in najšibkejši člen so uporabniki interneta. "Ko brskamo po internetu, potrjujemo prijateljstva na družbenih omrežjih, smo sami odgovorni za to, kaj klikamo. Žal je včasih samo en klik dovolj, da zaidemo v težave," Katarina Janjič iz SI-CERTA, nacionalnega centra za kibernetsko varnost, opozarja, da se prevara lahko zgodi vsakomur. Drago lahko stane že radovednost, ne le naivnost.
Statistike ali ocene, koliko Slovencev je vsako leto ogoljufanih po spletu, ni. Je pa SI-CERT lani prejel približno 40 prijav ljubezenskih prevar in dvakrat več prijav sextorsiona oziroma izsiljevanja z intimnimi posnetki. A to je le vrh ledene gore, zaradi občutka sramu žrtve, ki se zapletejo v spletne goljufije, često molčijo. Ljudje pogosto nasedajo tudi nakupovanju v lažnih spletnih trgovinah, neželeni včlanitvi v sms-klube, lažnim nagradnim igram, goljufijam s "pay safe card" itd. Prevaranti črpajo metode iz marketinga in psihologije potrošništva. Za to, da jim prevara uspe, ne potrebujejo veliko psihološkega niti tehnološkega znanja. Ustvariti lažni profil ali ponarediti e-naslov in pritisniti na čustva ne terja izjemnega napora.
Ne skenirajte dokumentov in ne pošiljajte denarja
Osnovno pravilo je, da na družbenih omrežjih ne potrjujemo prošenj za prijateljstvo ljudi, ki jih osebno ne poznamo, ne pošiljamo denarja in ne skeniramo osebnih dokumentov. Previdnost je potrebna tudi pri nastavitvah zasebnosti, predvsem pa se je treba zavedati, da če je nekaj na internetu, še ni nujno resnično.
Vaba za ženske: zdravnik, vojak ali delavec na misiji
Ljubezenske prevare, ki so jih pred kratkim predstavili bančniki Nove KBM, ko so njihovi komitenti v Turčijo nakazali okoli 200.000 evrov, se običajno začnejo na Facebooku ali drugih omrežjih. "Dobro organizirana skupina kriminalcev ustvari profil šarmantnega privlačnega moškega, običajno zdravnika na misiji, delavca na naftni ploščadi ali vojaka na aktualnem bojišču, s tragično življenjsko zgodbo. Skoraj pregovorno je ločen, ovdovel, osamljen ali ima majhnega otroka," Tadej Hren iz SI-CERTA pojasnjuje, da tako iščejo osamljene ženske srednjih let, ki jim pošljejo prošnjo za prijateljstvo. Ko se splete zaupni, intimni odnos, goljuf naplete svojo tragično življenjsko zgodbo in jo podkrepi s fotografijami. "Po nekaj mesecih, ko vez postane relativno močna, se šarmantni gospod na svojo damo obrne s prošnjo za nakazilo denarja. Izgovori so lahko različni: potrebujejo denar za zdravljenje otroka, za potovanje domov ali da bi prišli k njej na obisk. Lahko je zgodba tudi obrnjena. Imajo veliko denarja, ki bi ga zaradi varnostnih razlogov ali groženj z bombardiranjem vojaškega oporišča želeli prenesti na varno, a najprej potrebujejo nekaj denarja od žrtve, da uredijo birokracijo." Če ženske denar pošljejo, se to nadaljuje. Čustvena vez se krepi, krepi pa se tudi odliv denarja. Ko zmanjkajo vsi prihranki, se šarmantnež vdre v zemljo ali začne izsiljevati, žrtev pa se začne zadolževati.
Vaba za moške: lepa Rusinja in intimni posnetki
Za prevare pa niso imuni niti moški, nasedali naj bi večkrat kot ženske, ženske pa naj bi v prevarah bile bolj razsipne, izgubile naj bi več denarja kot moški. "Moški prek različnih portalov spoznajo simpatično dekle, ki se največkrat predstavi, da prihaja iz Rusije. Po večmesečnem dopisovanju in izpovedovanju neskončne ljubezni želi rusko dekle spoznati svojega princa na belem konju. A ker je brez denarja, ga zaprosi, da plača različne stroške - vizum, letalsko karto, zdravstveno zavarovanje ... Stroški nimajo konca, dokler princ ne preneha plačevati, večna ljubezen pa v trenutku ugasne," Tadej Hren predstavlja prvi tipični primer, ki se mu vdajo moški.
Drugi, še bolj pogosti primer je izsiljevanje z intimnimi posnetki. "Izsiljevalci ustvarijo lažni profil lepe, privlačne, seksipilne mladenke, ki prek družbenih omrežij (najpogosteje Facebook ali Badoo) stopi v stik z žrtvijo in začne zapeljiv pogovor. S koketiranjem in zapeljevanjem hitro vzpostavi oseben odnos in skuša žrtev prepričati k deljenju intimnih fotografij oziroma posnetkov. Ko moški to stori, se takoj začne izsiljevanje. Pokažejo mu posnetek in zagrozijo, da bodo posnetek objavili, če ne plača odškodnine." Po prvem plačilu se izsiljevanje stopnjuje, prav tako zneski.
Specialisti iz Afrike, Rusije in Kitajske
Kriminalne združbe spletnih prevarantov so običajno v državah podsaharske Afrike, ugotavljajo strokovnjaki SI-CERT. Njihove izkušnje v večji meri potrjujejo navedbe drugih virov, da naj bi se Rusi specializirali za preprodajo številk kreditnih kartic in Nigerijci za prevare vnaprejšnjega plačila. Kitajska spletna mafija naj bi obvladala vohunjenje in krajo intelektualne lastnine.
"Slovenija pa nima nobenih realnih možnosti iskanja oziroma preganjanja storilcev v teh državah," še menijo.
Nina Ambrož





