V UKC Ljubljana so sicer kirurge, ki so dali odpoved, pozvali, da pridobijo naziv svetnik, kar bi omogočilo nove možnosti zaposlovanja, je povedal generalni direktor Marko Jug.
Sestanka so se udeležili predstavniki razširjenega strokovnega kolegija za maksilofacialno in oralno kirurgijo, Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, Zdravniške zbornice Slovenije in ministrstva za zdravje.
"Sestanek je bil zelo konstruktiven in informaiven. Drug drugemu smo povedali, kakšne so težave in predstavili situacijo. Istočasno smo se tudi dogovorili, da bomo vsak na svojem področju iskali predloge možnih rešitev," je v izjavi po sestanku dejala državna sekretarka Jasna Humar. Ponovno se bodo sestali prvi teden po novem letu.
Zobozdravnica in podpredsednica zdravniške zbornice Barbara Škrlj je opozorila, da je v Sloveniji ena maksilofacialna kirurgija, kjer operirajo rakave bolnike, otroke in mladino z anomalijami ter poškodovane v nesrečah. "Čez dva meseca bomo imeli sedem specialistov za 24 ur na dan sedem dni v tednu. Če se zgodi nesreča, se vprašajmo, kdo bo operiral," je dejala. Odločevalce zato pozivajo, naj se sestanejo z njimi in najdejo rešitev.
Morda bodo kirurgi ostali
Danes so sicer predstavili rešitve ter dobili navodilo, naj jih zapišejo. Pričakujejo predvsem izboljšanje kadrovskih in prostorskih pogojev, "pika na i pa je bil zakon o zdravstveni dejavnosti, ki omejuje svobodo dela". Dodala je, da obstajajo možnosti, da štirje kirurgi, ki so dali odpoved, ostanejo na UKC Ljubljana, a da je to odvisno od posluha odločevalcev.
Po njenih besedah specialisti maksilofacialne kirurgije ne zapuščajo zaradi plače, ampak pogojev dela in kadrovske stiske. "Isti oddelek, ki je samo en v Sloveniji, je poleti moral zapreti operacijsko sobo zaradi nevarnosti, da z lesenega stropa pade klima na pacienta ali terapevta," je ponazorila.
Tudi generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug je sestanek ocenil kot konstruktiven. Ponovil je, da obžaluje vsako od štirih odpovedi. Zaenkrat pa kaže, da se bo program dalo izpeljati, vendar bo to zagotovo težje. "Slišal sem, da so kolegi v stiski. Verjamem, vsi smo v stiski. Zagotovo pa so v stiski bolj pacienti kot kolegi. Rad bi poudaril, da je zdravstveni sistem sistem, ki se ga ne rešuje s tem, da se ga uničuje," je povedal.
Delovni pogoji niso kršeni
O pogojih dela na kliničnem oddelku za maksilofacialno in oralno kirurgijo pa je dejal, da po delovnopravni zakonodaji nikakor niso kršeni, "res pa je, da so, kar se tiče infrastrukture, slabi že 30 let in to poskušamo popraviti na različne načine".
Nekdanjemu vodstvu oddelka so takrat ponudili oddelek plastične kirurgije v glavni stavbi, kar so po besedah Juga zavrnili, saj bi selitev onemogočala sodelovanje stomatološke in maksilofacialne stroke. Nato so jim ponudili gostovanje na kliniki ORL, "ki je trenutno predimenzionirana in bi nudila idealno rešitev za združevanje tako maksilofacialne in oralne kirurgije, vendar se stroka takrat za to odločitev ni odločila in je sama želela ostati v tej stavbi".
Jug je dodal, da so se s kirurgi, ki so dali odpoved, pogovarjali in da bodo izkoristili vse možnosti, ki jih ponuja zakon. "Pozvani so bili, da pridobijo naziv svetnik, na ta način se odpirajo nove možnosti zaposlovanja. Upam, da bodo kolegi temu sledili," je povedal.
Predsednik razširjenega strokovnega kolegija Aleš Vesnaver, ki sicer deluje v zasebni ordinaciji, pa je po sestanku med razlogi za odpovedi kirurgov naštel slabe pogoje dela, preobremenjenost in novelo zakona o zdravstveni dejavnosti. Po njegovih besedah so bili kirurgi na kliniki zaposleni 80-odstotno in da so v tem času dali vse od sebe. "Da ti nekdo predpiše, da v svojem prostem času ne smeš delati še dodatno, je unikum Slovenije," je povedal.
