Na neuradnih oziroma nenadzorovanih lokacijah se kakovost kopalne vode ne spremlja, zato za te lokacije ni mogoče podati ocene primernosti vode za kopanje. Nacionalni inštitut za javno zdravje priporoča kopanje na naravnih kopališčih in kopalnih območjih.
Čista pitna voda je ustavna pravica, vendar njena kakovost ni samoumevna. Vse več slovenskih vodotokov in jezer kaže znake poslabšanja kakovosti, strokovnjaki pa opozarjajo, da podnebne spremembe in posegi v naravo povečujejo tveganje za slabšanje ekološkega stanja, tudi za razrast strupenih cianobakterij.
V članku še izveste:
- zakaj kar 68 odstotkov slovenskih vodnih teles ne dosega dobrega ekološkega stanja,
- katera jezera so po prvih sistematičnih meritvah med najbolj tveganimi zaradi cianotoksinov,
- zakaj cianobakterij v Sloveniji še vedno ne spremljamo sistematično,
- kako bodo pristojne institucije v prihodnje nadgrajevale nadzor nad kakovostjo voda,
- zakaj je kopanje na neuradnih lokacijah lahko povezano z večjim tveganjem.
V članku še izveste:
- zakaj kar 68 odstotkov slovenskih vodnih teles ne dosega dobrega ekološkega stanja,
- katera jezera so po prvih sistematičnih meritvah med najbolj tveganimi zaradi cianotoksinov,
- zakaj cianobakterij v Sloveniji še vedno ne spremljamo sistematično,
- kako bodo pristojne institucije v prihodnje nadgrajevale nadzor nad kakovostjo voda,
- zakaj je kopanje na neuradnih lokacijah lahko povezano z večjim tveganjem.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
