Posebna pozornost bo namenjena tudi regijam v tranziciji zaradi opuščanja premoga.
Z letom 2023 je Slovenija začela izvajati Program evropske kohezijske politike 2021–2027, v okviru katerega ji je na voljo približno 3,2 milijarde evrov evropskih kohezijskih sredstev. Ta bodo do konca leta 2029 usmerjena v strateške naložbe, s katerimi naj bi Slovenija postala bolj zelena, digitalna, vključujoča in inovativna država. Gre za enega ključnih finančnih mehanizmov Evropske unije za zmanjševanje razvojnih razlik med regijami in spodbujanje trajnostne rasti.
Ključne prednostne naloge
Program naslavlja šest temeljnih področij razvoja:
Pametnejša Slovenija
Osredotoča se na podporo inovacijam, raziskavam in razvoju, digitalizaciji podjetij ter pametno preoblikovanje gospodarstva. Cilj je povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva s poudarkom na preboju v panogah z višjo dodano vrednostjo.
Bolj zelena in nizkoogljična Slovenija
Vlaganja bodo usmerjena v obnovljive vire energije, energetsko učinkovitost, ukrepe za blažitev in prilagajanje na podnebne spremembe ter krožno gospodarstvo. Sem spadata tudi preprečevanje okoljskih tveganj in večja odpornost proti naravnim nesrečam.
Bolj povezana Slovenija
Poudarek bo na trajnostni mobilnosti, posodobitvi prometne infrastrukture ter izboljšanju digitalne povezljivosti, zlasti na podeželju in slabše razvitih območjih.
Bolj socialna Slovenija
Skladno z evropskim stebrom socialnih pravic se bodo sredstva namenila dostopnejšemu zdravstvenemu varstvu, socialni vključenosti ranljivih skupin, izobraževanju in usposabljanju ter odpravi neenakosti.
Slovenija bliže državljanom
Cilj je uravnotežen razvoj urbanih, podeželskih in obalnih območij. Podprte bodo lokalne pobude ter vključevanje prebivalstva v razvojne načrte, kar prispeva k višji kakovosti življenja in večji demokratični participaciji.
Pravični prehod
Poseben poudarek je na podpori Zasavju in savinjsko-šaleški regiji, ki se soočata s postopnim opuščanjem premogovništva. Prek Sklada za pravični prehod bodo namenjena sredstva za prestrukturiranje gospodarstva, ustvarjanje novih delovnih mest in zagotavljanje pravičnega zelenega prehoda.
Kaj je DRR?
Dogovor za razvoj regij je inštrument regionalne politike (po Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja), ki je sofinanciran z evropskimi kohezijskimi sredstvi. Posamezna regija za programsko obdobje pripravi regionalni razvojni program (RRP), ki je temeljni strateški in programski dokument na regionalni ravni. Z njim se uskladijo razvojni cilji v regiji ter določijo instrumenti in ocenijo viri za njihovo uresničevanje. Izvedbeni dokument RRP je dogovor za razvoj regije, ki se sklepa za obdobje štirih let. DRR vključuje regijske projekte in sektorske projekte, ki so ključni za razvojni preboj in razvojno specializacijo regije.
Dogovor za razvoj regij je pomemben instrument regionalne politike, ki krepi razvojne moči regij na podlagi lastnih razvojnih potencialov in globalnih priložnosti. Z mehanizmom DRR želimo dvigniti kakovost življenja v vseh regijah, da vse slovenske regije razvojno dohitijo evropske, ter zmanjšati regionalne razlike med regijami. Bistvo tega mehanizma je, da deluje od spodaj navzgor. Poseben pomen v procesu oblikovanja dogovorov za razvoj regij ima teritorialni razvojni dialog – dialog, ki temelji na partnerstvu in usklajevanju. Le s povezovanjem vseh treh ravni – lokalne, regionalne in državne – lahko oblikujemo celovite in trajnostne rešitve, ki bodo imele resničen vpliv na kakovost življenja v vseh naših regijah.
V aktualnem obdobju je za ta mehanizem na voljo približno 460 milijonov evrov evropskih kohezijskih sredstev.
