1825 - Ustanovitev kovačnice bakrenih izdelkov
Začetek zgodbe Impola sega v leto 1825, ko sta brata Vincenc in Anton Sternberger na Zgornji Bistrici ustanovila kovačnico bakrenih izdelkov. Izdelovala je osnovna orodja, kot so sekire, žeblji in podkve. Zaradi obilice vodne energije, bližnjih rudišč in lesa se je dejavnost hitro širila. To leto velja za rojstvo ene najstarejših kovinskopredelovalnih tradicij na Slovenskem.
1864 - Ustanovitev javne družbe Bratje Sternberger
Leta 1864 je bila družba registrirana kot Bratje Sternberger, Kovačnica bakra, kar pomeni njen uradni vstop med priznane industrijske obrate v habsburški monarhiji. V tem času je podjetje začelo izdelovati bakrene pločevine in trakove ter postavilo prvo valjarno, s čimer se je začel industrijski razvoj v pravem pomenu besede.
1899-1909 - Širitev in modernizacija
Ob koncu 19. stoletja je tovarna postala pomemben proizvajalec bakrenih in medeninastih izdelkov v srednji Evropi. Odprla je podružnico v Budimpešti, zgradila nove obrate in povečala število zaposlenih na več kot sto. Po letu 1909, ko jo je kupil Jožef Krenn, je podjetje dobilo nov zagon in tehnično opremo za proizvodnjo pločevine, žice in profilov.
1925 - Preobrazba pod imenom Zugmayer & Gruber
Pod novimi lastniki Zugmayer & Gruber je Impol postal moderna tovarna barvnih kovin. Leta 1925 je začel izdelovati kurišča za lokomotive, pozneje tudi ladijska kurišča in destilacijske kotle, kar ga je uvrstilo med vodilne proizvajalce na Balkanu. V tem času je podjetje postavilo tudi železniški žerjav in razširilo povezavo s Slovensko Bistrico.
1946 - Nacionalizacija in novo ime: Impol
Po drugi svetovni vojni je tovarna prešla v državno last in bila preimenovana v Impol. Z novo družbeno ureditvijo je postala podjetje splošnega državnega pomena, ključni del povojne industrializacije in gospodarske obnove. Leta 1950 so delavci prevzeli tovarno v samoupravljanje, kar je močno vplivalo na razvoj organizacijske kulture in poznejše družbeno življenje zaposlenih.
1950 - Preusmeritev na aluminijeve izdelke
Impol so delavci v upravljanje prevzeli 9. septembra 1950. Začela se je postopna preusmeritev proizvodnega programa, ki je bila posledica nacionalne politike. Izdelavo bakrenih izdelkov sta prevzeli novi tovarni v Sevojnem in Svetozarevu. K preusmeritvi v aluminijeve izdelke je pripomogla bližina tovarne glinice in aluminija v Kidričevem. S staro strojno opremo je bilo treba usvojiti novo tehnologijo in poiskati pot na trg z novimi polizdelki.
1962 - Prehod z bakra na aluminij
To je bila največja tehnološka prelomnica v zgodovini podjetja. Impol je v celoti opustil proizvodnjo bakra in prešel na obdelavo aluminija. Novi program je zahteval drugačne livarske, valjarne in stiskalne procese, a hkrati odprl vrata sodobni metalurgiji. Ta odločitev je podjetje popeljala na pot, po kateri se razvija še danes.
1964 - Začetek izhajanja časopisa Metalurg
Interni časopis Metalurg je začel izhajati leta 1964 na pobudo Ladislava Kovačiča. Postal je glas delavcev, kronika razvoja in ogledalo podjetja, ki dokumentira vse večje spremembe, investicije in družbeno življenje v Impolu. Do danes ostaja eden najstarejših tovarniških časopisov v Sloveniji.
1965-1975 - Gradnja nove valjarne in razvoj delavskega naselja
V teh letih je Impol izvedel največjo prostorsko širitev v zgodovini. Zgradil je novo valjarno, številne pomožne obrate ter stanovanjsko naselje za delavce in njihove družine. Naselje, zasnovano po načelih funkcionalizma, je postalo simbol povojne industrializacije in socialne skrbi za delavce.
1970-1980 - Impol kot simbol športnega in kulturnega življenja
V obdobju socializma se je Impol razvil tudi v kulturno in športno središče Slovenske Bistrice. Njegovi judoisti so osvajali evropske kolajne, planinsko društvo Impol pa je sodelovalo v mednarodnih odpravah. Del tovarne je bil rekreativni center na Treh kraljih, kar je utelešalo idejo "tovarne kot skupnosti".
1991 - Preusmeritev v izvoz in samostojno poslovanje
Po osamosvojitvi Slovenije je Impol prešel na tržno gospodarstvo in postal izrazito izvozno usmerjeno podjetje - več kot 80 % proizvodnje je namenjene tujim trgom. Podjetje se je prestrukturiralo v delniško družbo ter nadaljevalo razvoj tehnologij in kakovostnih standardov.
1998-2018 - Širitev v regiji jugovzhodne Evrope
Impol je s strateškimi prevzemi postal mednarodna skupina:
1998: nakup 70 % podjetja Impol Seval v Srbiji,
2016: ustanovitev podjetja Impol-TLM na Hrvaškem,
2018: širitev dejavnosti na področje finaliziranih izdelkov.
Ta širitev je utrdila Impolov položaj enega največjih proizvajalcev aluminijevih polizdelkov v regiji.
2022 - Blagovna znamka InfiniAL in zaveza nizkoogljični prihodnosti
Z uvedbo InfiniAL se je Impol pozicioniral kot pionir nizkoogljičnega aluminija. S tem je stopil ob bok največjim evropskim proizvajalcem, ki razvijajo reciklirane in trajnostne zlitine za avtomobilsko, letalsko in energetsko industrijo.
2023-2024 - Digitalna in energetska preobrazba
Impol je v zadnjih letih uvedel pametne proizvodne linije, IoT-tehnologijo, umetno inteligenco in napredne senzorje. Vzporedno je vlagal v zmanjšanje porabe energije in recikliranje aluminija. Novi certifikati (SA 8000, ISO 50001, EN 9100) potrjujejo tehnološko odličnost in družbeno odgovornost.
2025 - Dvestoletnica Impola: "200 let aluminija, 200 let prihodnosti"
Leto 2025 pomeni zgodovinski mejnik - 200 let neprekinjene industrijske tradicije. Impol praznuje z obsežnim razvojnim programom, novimi investicijami in poudarkom na inovacijah, zelenem prehodu in kulturi znanja. Dvestoletnica ni le obletnica, ampak simbol kontinuitete - prepleta tradicije, znanja in napredka, ki zaznamuje prihodnost nizkoogljičnega aluminija.
