Znanstveniki so odkrili nov planet: Vročina topi kamnine v magmo, zrak pa je poln smradu po gnilih jajcih

A.B.
18.03.2026 11:34

Znanstveniki so s pomočjo teleskopa James Webb našli eksoplanet, ki se imenuje L 98-59 d.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Fotografija je simbolična. 
Reuters

Znanstveniki so odkrili svet lave, kjer temperature dosežejo skoraj 1500 stopinj Celzija. Vročina brez težav stopi kamnine v brbotajoč ocean magme, zrak pa polni neznosen smrad po gnilih jajcih. Oddaljeni eksoplanet nosi ime L 98-59 d in zvezdoslovcem predstavlja popolno presenečenje. Raziskovalci pojasnjujejo, da ta nezemeljski svet verjetno skriva globalni ocean staljenih kamnin. Iz njegovih globin nenehno vre žveplo, ki nato v obliki žveplovodika uhaja v atmosfero. Prav ta plin daje gnilih jajcem njihov prepoznaven in izjemno neprijeten vonj.

Vroči planet kroži okoli majhne zvezde rdeče pritlikavke, ki se nahaja približno petintrideset svetlobnih let stran od Zemlje. Planet meri približno 1,6-krat več kot naša Zemlja, vendar ponuja bistveno manj gostoljubne pogoje. Znanstveniki menijo, da predstavlja povsem novo klasifikacijo planetov, ki podira dosedanja astronomska pravila.

Je vesolje nagnjeno? Najnovejše študija bi lahko spremenila vse, kar vemo o vesolju

Pod površjem se skriva ocean magme

Glavni avtor študije, doktor Harrison Nicholls, poudarja, da dosedanje kategorije za opisovanje majhnih planetov očitno ne zadostujejo več. Do zdaj so astronomi takšne planete uvrščali v dve preprosti skupini: ali so to kamniti svetovi s tanko atmosfero ali pa vodni planeti, ki jih prekrivajo globoki oceani. Planet L 98-59 d pa teh pravil ne upošteva. Raziskovalci so s pomočjo vesoljskega teleskopa James Webb potrdili, da njegova atmosfera vsebuje visoke koncentracije žveplovodika. Ta plin se sprošča iz notranjosti planeta, kjer se nahaja ogromen ocean magme. Ta rezervoar omogoča, da planet kljub močnemu sevanju svoje zvezde obdrži žveplo več milijard let.

Soavtor študije, doktor Richard Chatterjee, dodaja, da njihovi računalniški modeli uspešno simulirajo različne planetarne procese. Tako lahko strokovnjaki zavrtijo čas nazaj in razumejo evolucijo tega nenavadnega kamnitega eksoplaneta. Znanstveniki ugotavljajo, da nam ta peklenski svet lahko ponudi ključne namige o našem lastnem izvoru. Tudi Zemlja in podobni kamniti planeti so svojo pot začeli kot staljeni svetovi, preden so se skozi milijarde let ohladili.

(VIDEO) Znanstveniki so ostali brez besed, na dnu podvodnega vulkana so odkrili nekaj neverjetnega

Zakaj še nismo srečali vesoljcev?

Profesor Raymond Pierrehumbert izpostavlja, da lahko z računalniškimi modeli razkrijejo skrito notranjost planetov, ki jih ljudje nikoli ne bomo obiskali. Evropska vesoljska agencija že načrtuje nove misije, kot je ARIEL, ki bo leta 2029 poletela v vesolje in raziskovala kemično sestavo atmosfer eksoplanetov.

Ob vseh teh odkritjih pa se astronomi še vedno spopadajo s Fermijevim paradoksom, ki se sprašuje, kje so vse napredne zunajzemeljske civilizacije. Ekipa z Univerze Sharif v Teheranu ponuja precej temačen odgovor. Fizika Sohrab Rahvar in Shahin Rouhani v svoji raziskavi opozarjata, da napredne civilizacije verjetno preživijo zgolj okoli pet tisoč let. Hitro jih uničijo ogromni asteroidi, supervulkani, nenadzorovane podnebne spremembe, jedrska vojna ali celo umetna inteligenca. 

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta