
Nobenega dvoma ni, da je problem Mercatorja, kjer grozi propad znatnega dela trgovske mreže v državi, odpuščanje tisočev zaposlenih in hkratni propad mnogih, ne le malih dobaviteljev/proizvajalcev, neprimerno resnejši od neokusnega in plehkega šova s predsedniškimi kandidati in kandidatkami. Škode pri Mercatorju ni mogoče izmeriti, znana so imena tistih, ki so ga prodali, čeprav je bilo jasno, kaj se bo dogajalo s Todorićem. Pa vendar se ne dogaja nič in tudi ni videti, da bi se v doglednem času kaj zgodilo - enako kot denimo v primeru vode v romskih naseljih ali dodatnega zavarovanja, ki ga imamo in ga hkrati nimamo. Že iz spoštovanja do ljudi, ki jim grozi, da ostanejo brez službe, četudi bedno plačane, je vsaka primerjava s predsedniško kampanjo deplasirana. A da bi še zameglili to pomembno vprašanje, so neki postranski akterji izvlekli problem nekega davnega referenduma, ki je uspel, vendar njegovega izida niso upoštevali: ni dvoma, da bodo te iste volilne množice zagrabile oglodano kost in se takoj strastno angažirale ob vprašanju, ali bomo nakupovali ob nedeljah. Tukaj očitno vsaka umetna megla deluje.
Treba se je več gibati med ljudmi in manj tekati med dresi ter iskati srečo v dragih fitnes centrih in med policami samopostrežnic. Kajti biti srečen in čim bolj butast je zahteva, ki nam jo postavlja politična kasta
Svetlana Slapšak





