Vprašanje bralca - odgovor strokovnjaka: Izolacija starejše hiše

Vprašanje:

Kupili smo starejšo družinsko hišo, zgrajeno iz opeke približno okoli leta 1975. Hiša še nima izolirane fasade, prav tako ni obdelano podstrešje, ki pa bi ga radi izkoristili za ureditev bivalne mansarde. Strešna kritina je opečna in še uporabna, tako da je za zdaj ne bi menjavali. Prosim za nasvet, katero vrsto izolacije naj damo izdelati in v kakšni debelini. Potrebujemo jo za fasado in tudi za streho. Je za to predvidena tudi kaka subvencija Eko sklada?

Hvala in lep pozdrav

Gregor, Ptuj

Odgovor:

To je eno najbolj pogostih vprašanj svetovancev v pisarnah ENSVET, kjer svetovalci z brezplačnim in neodvisnim svetovanjem predstavimo vse potrebne postopke in pravilna zaporedja gradnje in vgradnje stavbnega pohištva, toplotnoizolacijskih materialov, prezračevalnih in ogrevalnih naprav in drugega.

Hiša, o kateri sprašuje Gregor s Ptuja, je stara 50 let in sodi med najbolj številno grajene objekte po Sloveniji. Za te hiše je značilno, da so bile grajene iz opeke, z notranjim klasičnim ometom, zunaj pa je najpogostejša debeloslojna groba fasada (terra nova). Toplotnih izolacij takrat niso poznali, etažne betonske plošče so tanke, z malo veznega armirnega materiala. Hiše so bile grajene fazno, tudi več let, oziroma po etažah. Betonarn, transportnih mešalnikov - hrušk, vibriranj betona tedaj skorajda ni bilo. Je pa bilo druženje, ko so se zbrali domači in prijatelji in zalili ploščo na roke. Vgrajena so bila škatlasta okna.

Pred kakršnokoli sanacijo je treba objekt statično pregledati, ga po potrebi statično ojačati, šele nato zamenjati stavbno pohištvo in narediti izolacijo. Ekstrudirani polistiren sodi na kletne stene, v tla, kamena ali steklena volna ter polistiren (stiropor) po obodu hiše, v mansardi pa največkrat vgradimo stekleno volno. Vsi našteti materiali imajo svoje prednosti in slabosti, najraje pa gledamo na ceno … Poznamo organske, mineralne in naravne materiale.

Kamena volna ima dobro zvočno izolativnost, je ​prepustna za paro in odporna proti mikroorganizmom ter negorljiva. Bolj ko je gosta, manj prevaja. Steklena volna je prav tako dober izolator, njena značilnost pa je, da manj gostote pomeni manj prevajanja toplote. Obe sta mineralni volni, izogibamo se njuni vgradnji v vlažnih območjih.

Polistiren je gorljiv, parozaporen, ne trohni, enostavno se ga vgrajuje, je najcenejši. Bolj izolativen je grafitni stiropor. Izolacijski materiali se razlikujejo tudi po načinu pritrjevanja oziroma lepljenja na obod.

Če je objekt grajen na tleh, bogatih z radonom, se po novem izvede tudi prezračevanje temeljev.

V mansardi je priporočljivo vgraditi vsaj 30 centimetrov toplotne izolacije, paziti pa je treba na pravilni vrstni red plasti. Parna zapora je vedno na notranji, toplejši strani izolacije, na zunanji strani pa je paroprepustna hidrozapora. Med slednjo in kritino je priporočen zračni kanal, katerega funkcija je sušiti, razvlaževati, sploh ob morebitnem zamakanju.

Grega bo imel verjetno kar nekaj dela, da bo med tramove pravilno vgradil ustrezno debelino izolacije oziroma vse zahtevane plasti, najverjetneje na račun bivalnega prostora v mansardi. Zato morda vseeno razmislek, da bi ob menjavi kritine izolacijo izvedel nad mansardo.

Zamenjava in vgradnja oken je po tako imenovanem RAL-sistemu, kar pomeni tesnjenje v treh ravneh, tudi strešna okna v mansardi, kar pomeni, da ni več klasične menjave notranjega zraka z zunanjim, zato nastaja plesen.

Po izvedbi sanacije objekta mu predlagam, da razmisli vsaj o lokalnem prezračevanju, ki poskrbi za ustrezno vlažnost zraka v prostorih, hkrati pa v prostor vrne tudi kar nekaj toplote.

Tako sanirana hiša ima toplotne izgube nižje za vsaj 70 odstotkov, kar pomeni, da je treba na podlagi tega določiti velikost ogrevalne naprave (toplotna črpalka ali kotel). Gre za optimalno delovanje, spremeniti pa je treba tudi bivalne navade, saj izolirane stene akumulirajo toploto, razmisliti je treba o ustrezni regulaciji, dnevno-nočnem ogrevalnem režimu in podobno.

​Eko sklad spodbuja lastnike takih objektov, da izvedejo celovito sanacijo. Na voljo so subvencije v višini do 30 odstotkov na določeno kvadraturo tako za leseno stavbno pohištvo kot tudi za izolacijske materiale. Trenutni predpis je 20 centimetrov belega stiropora oziroma doseči je treba ustrezno toplotno prehodnost U, ki je manjša od 0,15 W/m2K. Glede na večjo debelino sten je lahko debelina izolacije tanjša. Eko skladu je treba dokazati, da so naprave, materiali, njihove debeline in plasti pravilno izvedeni s slikovnim gradivom, rabo metra in podobno.