Ste vedeli, da ima tudi Črnomelj tromostovje? Ne sicer v enem, povezanem objektu, kakor je v Ljubljani, ampak so trije mostovi precej blizu drug drugega, da bodisi z avtomobilom bodisi peš prečkamo Lahinjo in Dobličico, ki se na vstopu v staro mestno jedro tudi stekata in obkrožata mesto.
Eden od vstopov v najstarejši del mesta, ki mu tisočletna zgodovina daje pečat na skorajda vsakem koraku, je pri cerkvi Sv. duha. Ta danes ni več namenjena verskim obredom in pastorali, temveč je osrednji kulturni objekt v starem mestnem jedru, kjer prirejajo različne kulturne dogodke, poznana pa je stavba tudi po poznoantičnem mozaiku. Med drugo svetovno vojno je sicer cerkev doživela svoje najslabše dni, saj je bilo v njej skladišče, po vojni pa je bila prepuščena propadanju. Od leta 1989 so izvajali obsežna izkopavanja, v njih pa odkrili poznoantično naselbino in s tem odprli novo poglavje v zgodovini Črnomlja. Leta 2007 je Občina Črnomelj objekt odkupila, financirala obnovo in stavbo odprla za kulturne namene.
Po Netopirjevi poti
Objekt pa postaja vse bolj znan po prav posebnih obiskovalcih, bolje rečeno stanovalcih. Podstrešje cerkve je namreč eno najpomembnejših poletnih zatočišč dveh porodniških kolonij netopirjev v Sloveniji. To sta veliki podkovnjak in vejicati netopir. Njihov dnevni počitek in izlete ter druge najbolj zanimive trenutke od skotitve naprej lahko spremljate tudi na monitorju v cerkvi, saj so na podstrešju nameščene kamere. Porodniške gruče sestavljajo breje samičke, ki se začnejo v cerkvi zbirati aprila. Težko dostopno podstrešje jih ščiti pred plenilci in vremenskimi vplivi, visoke temperature pa pospešijo razvoj mladičev, da se tako hitreje osamosvojijo in imajo večje možnosti za preživetje. Pri omenjeni obnovi cerkve so posebej pazili prav na netopirje, saj so bili ti med samevanjem stavbe vajeni, da uporabljajo celotno površino. Po prvih pretresih so netopirji le sprejeli, da je sedaj njihovo zatočišče zgolj podstrešje.
Zgodbo z netopirji so v Črnomlju vpletli še v turistične produkte, to so Zgodbe z broda, Radovedni Netopir in Po skrivnostnih sledeh netopirjev. Zasnovali so jih v sklopu projekta Po poteh skrivnostnega obiskovalca, ki je sicer prinesel celovito prenovo starega mestnega jedra. Pri tem so uredili obvodno pot in nove možnosti za oddih obiskovalcev med sprehodom po obrežjih Lahinje in Dobličice. Tam bodo srečali ribiče, ki namakajo trnke, pa race in čaplje, ki počivajo na nabrežjih. Pot je opremljena z dodatnimi vsebinami na informacijskih tablah. Ob prav tako obnovljenem lesenem mostičku čez reko Lahinjo so uredili še manjše leseno prizorišče, na katerem bodo prirejali dogodke.
Čez ta mostiček pridemo iz starega dela Črnomlja v predel, ki se imenuje Majer. Tam so pri varstveno-delovnem centru uredili tudi posebno počivališče z mrežo, na katero obiskovalec lahko sede oziroma se uleže in prisluhne zvokom netopirjev, medtem ko gleda proti veduti starega mestnega jedra. Seveda se zvoki netopirjev slišijo iz zvočnikov, saj človeško uho zvokov na frekvencah, ki jih oddajajo netopirji, ne zazna.
V skrivnostni svet netopirjev se lahko poglobite tudi na vodenem sprehodu ob reki in skozi mestno jedro, na katerem odkrijete še njihova druga skrivališča in spoznate njihovo življenje. Ob koncu ogleda čakata še tematska sladica in pijača. Možno se je prijaviti tudi na delavnico izdelovanja medenjakov v obliki netopirja. "Se vam zdi, da smo že nekoliko obsedeni z netopirji?" sprašujejo v turizmu Črnomlja. Toda menijo, da največ naredimo za njihovo ohranitev prav s tem, če spoznamo njihove značilnosti in način življenja.
Prenovljeni srednjeveški grad
Še več projektov jim je uspelo zagnati in pridobiti, da bi z njimi dali spodbudo temu demografsko ogroženemu obmejnemu območju Bele krajine. "Kljub znatni rasti obsega turizma v Beli krajini se ta rast mestnih jeder zaradi pomanjkanja celovitega pristopa, degradiranega stavbnega fonda in pomanjkanja turistične infrastrukture v preteklosti ni dotaknila," so opozarjali. Država jim je naposled prisluhnila in tako sofinancirala tudi obnovo črnomaljskega gradu.
Projekt Branilci krone in meja je poleg gradbenih in inštalacijskih del obsegal tudi ureditev razstavnega prostora. V sodelovanju z zunanjim sodelavcem RIC Bela krajina dr. Janezom Weissom in podjetjem Art Rebel 9 je nastala sodobna interpretacija kulturne dediščine rodbine von Tschernembl, ki je skozi stoletja pomembno oblikovala vojaško in kulturno podobo našega prostora. Obiskovalci zgodovine ne boste zgolj opazovali, ampak jo boste lahko skozi interaktivne in prostorske vsebine tudi sami raziskovali in doživljali.
V grajski trgovini so na voljo tudi prvi promocijski izdelki, skladni s celostno grafično podobo, ki so jo razvili z agencijo Innovatif. Projekt v vrednosti nekaj manj kot dva milijona evrov je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo s sredstvi Načrta za okrevanje in odpornost in Evropske unije – NextGenerationEU, ki skupaj prispevata slabega 1,3 milijona evrov. Občina Črnomelj je prispevala 690.967 evrov lastnega deleža.
