
Z obljubami o ogromnih popustih, ki segajo od 20 pa vse do 70 odstotkov, ter posebnimi akcijami, kot so "črni dnevi" ali "tedni popustov", trgovci že tedne mečejo trnke za najbolj zapravljiv dan v letu. Na nakupovalni maraton vabijo celo lekarne, zato ni presenetljivo, da strokovnjaki tudi letos napovedujejo nove rekorde v potrošnji.
Letos naj bi potrošniki zapravili približno 15 odstotkov več kot lani. Čeprav ta ameriška tradicija, ki velja za globalni praznik potrošništva, v naši regiji nikoli ni zaživela v takšnem obsegu in s prizori prerivanja, kakršne poznamo iz ZDA, je dejstvo, da se povečana potrošnja razteza čez celoten mesec. Vrhunec doseže med črnim petkom, ki pade na zadnji petek v novembru, in kibernetičnim ponedeljkom (Cyber Monday) tri dni pozneje. Velik del te potrošnje predstavlja spletno nakupovanje, najbolj iskani izdelki pa ostajajo oblačila, obutev, tehnika in kozmetični izdelki.
Marketinške vabe in realnost popustov
Raziskave kažejo, da tradicionalnih velikih razprodaj ob koncu leta, ko trgovci najpogosteje čistijo zaloge, ne bo izpustilo kar 79 odstotkov potrošnikov. Še več, kar 77 odstotkov jih načrtno odloži nakup, da bi želeni izdelek ujeli po nižji ceni. Vendar pa natančnejše spremljanje cen skozi leto pogosto razkrije, da so bili nekateri izdelki, zlasti naprave in pohištvo, v drugih obdobjih celo cenejši kot med samo mrzlico črnega petka.
Trgovci se poslužujejo različnih psiholoških trikov. Pogosto uporabljajo oznake, da ponudba velja "samo še danes" ali da je na zalogi le še nekaj kosov. Potrošniki, ki se ujamejo v to zanko, pogosto končajo z viškom oblačil, posode ali posteljnine, ki jih nikoli ne bodo uporabili. Združenja za varstvo potrošnikov opozarjajo, naj kupci primerjajo popuste in cene. Napisi, ki obljubljajo znižanja "do 70 ali 80 odstotkov", so pogosto zavajajoči, saj je večina izdelkov znižana le za 20 do 30 odstotkov, besedica "do" pa je ključna pravna varovalka trgovcev. Pomembno je vedeti, da mora biti poleg znižane cene jasno izkazana tudi najnižja cena izdelka v zadnjih 30 dneh.
Poplava lažnih trgovin in kraje podatkov
Poleg marketinških trikov pa na preži stojijo tudi resnejše nevarnosti. Strokovnjaki opozarjajo na porast sponzoriranih vsebin z izmišljenimi recenzijami in vse večje število "lovcev v kalnem". Ocenjuje se, da v regiji deluje najmanj 6000 lažnih spletnih trgovin. Te strani pogosto izgledajo prepričljivo, vendar po opravljenem spletnem nakupu prodajalcem hitro izgine vsaka sled. V najboljšem primeru kupci prejmejo blago, ki nima nobene zveze z naročenim in preplačanim izdelkom, v najslabšem pa ostanejo brez denarja in blaga.
Bančna združenja opozarjajo na vse bolj sofisticirane oblike kraje osebnih in kartičnih podatkov. Goljufi namreč ravno v dneh največjih znižanj okrepijo svoje aktivnosti. Ciljajo na uporabnike z lažnimi ponudbami in oglasi, ki služijo izključno zbiranju in zlorabi osebnih podatkov. Potrošnikom se svetuje, naj se ne pustijo zavesti evforiji znižanj in naj pred vnosom podatkov dobro preverijo verodostojnost spletne trgovine.
Pravice kupcev: Na kaj morate biti pozorni
V času nakupovalne mrzlice je ključno poznati svoje pravice. Pri nakupih v fizičnih trgovinah trgovec nima zakonske obveznosti prevzema brezhibnega blaga in vračila denarja, če si kupec premisli – to je prepuščeno dobri volji trgovca. Drugače je pri spletnem nakupovanju, kjer zakonodaja omogoča odstop od pogodbe v določenem roku brez navedbe razloga.
Posebno pozornost velja nameniti dostavi. Kupcem se svetuje, da preverijo vsebino paketa, preden podpišejo prevzem. Če so izdelki poškodovani med transportom, trgovci pogosto poskušajo odgovornost preložiti na potrošnike, zato je takojšnja reakcija in dokumentiranje stanja ob prevzemu ključnega pomena. Na robi z napako mora biti točno označeno, v čem je napaka, saj se takšnega blaga kasneje ni mogoče reklamirati iz istega razloga.










