Gordana Possnig
Višji sodniki so potrdili odločitev sodnika celjskega okrožnega sodišča Marka Brišnika o izločitvi ključnega (in tudi edinega) obremenilnega dokaza, športnih copat Nike, ki so jih pri hišni preiskavi 8. aprila 1997 zasegli Konjičanu Kristijanu Kameniku. Kamenik je obtožen za štirikratni umor iz koristoljubja, ki naj bi ga bil storil s še neznanimi sostorilci 4. marca 1997 na domačiji v Tekačevem 9 pri Rogaški Slatini. Tedaj so pod streli v glavo iz neposredne bližine iz predelanega samokresa Makarov, kalibra 7,65, umrli zakonca Štefan in Frančiška Poharc ter njuni podnajemnici Helena in Viktorija Krošlin. Odredba sodišča, s katero so Kameniku tudi zasegli športne copate - z njimi naj bi bil usodnega dne hodil po domačiji v Tekačevem pri Rogaški Slatini -, je bila tudi po njihovem mnenju premalo obrazložena.
Kaj mora vsebovati odredba
Zakon o kazenskem postopku ne določa izrecno, kaj mora vsebovati obrazložitev odredbe o hišni preiskavi. A je glede na določbo v zakonu, ki govori o preiskavi stanovanja obdolženca, jasno, da morajo biti obrazloženi utemeljeni razlogi za sum, da je oseba storila kaznivo dejanje, kot tudi verjetnost, da bo pri preiskavi prijet obdolženi ali bodo odkriti sledovi kaznivega dejanja ali predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek.
Zapleti z odredbo so se začeli junija 2015
Zapleti z domnevno premalo obrazloženo odredbo sodišča za hišno preiskavo, v kateri so Kameniku zasegli športne copate, so se začeli šele na četrtem začetku sojenja 23. junija 2015. Kamenikov tedanji odvetnik Tomaž Bromše (primer je prevzel po smrti odvetnice Marjetice Nosan) je namreč tedaj na predobravnavnem naroku dejal, da je bila hišna preiskava pri Kameniku 8. aprila 1997 v Slovenskih Konjicah nezakonita, ker je bila opravljena na podlagi odredbe celjskega sodišča, ki ni vsebovala obrazložitve preiskave oziroma se je nanašala na kaznivo dejanje preprodaje orožja. Tožilstvo je njegovim navedbam nasprotovalo in vztrajalo pri tem, da je sodna odredba upoštevala tedaj veljavno sodno prakso.
Primer Vincetič
Pri Jožetu Vincetiču iz Murske Sobote je policija 16. decembra 2009 opravljala hišno preiskavo zaradi suma vpletenosti v rop. Vincetič je trdil, da odredba za hišno preiskavo ni bila dovolj obrazložena, zato hišna preiskava, pri kateri so sicer zasegli pripomočke za rop, našli pa tudi mamila, po njegovem ni bila zakonita. Obsojen je bil tako za rop kot za posedovanje mamil. Vincetič se je preko svojih odvetnikov zato pritožil, nazadnje tudi na ustavno sodišče. Ustavni sodniki so mu pritrdili in zapisali, da so mu bile v tem primeru zaradi neobrazložitve odredbe za hišno preiskavo kršene ustavne pravice do nedotakljivosti zasebnosti in stanovanja. Sodbo so v delu, ki se nanaša na trgovino z mamili, tako razveljavili.
Kamenik aretiran mesec dni po umorih
Kristjana Kamenika, ki zdaj sicer prestaja osemletno zaporno kazen zaradi preprodaje drog v Italiji, so zaradi suma o vpletenosti v zadevo Tekačevo aretirali 27. aprila 1997, in sicer po filmski zasedi na bencinskem servisu v Slovenskih Konjicah. Začetek dolgotrajnega sodnega postopka, ki še do danes ni končan, sega v januar 1998. Kamenik je bil sprva obsojen na 20 let zapora za dva umora od štirih: spoznan je bil za krivega za smrt zakoncev Poharc. Višje sodišče je sodbo spremenilo in ga obsodilo na sicer isto kazen, a za umor vseh štirih ljudi. Toda sodba je bila razveljavljena na vrhovnem sodišču. Nato je bil oproščen očitkov iz obtožnice, a je ta sodba padla na višjem sodišču. V tretje so mu začeli soditi leta 2008, a so morali sojenje prekiniti, ker so Kamenika aretirali na Hrvaškem zaradi preprodaje heroina. Na četrtem začetku sojenja 23. junija 2015 na predobravnavnem naroku krivde ni priznal. Ponovno, kot na vseh prejšnjih sojenjih, je v sodni dvorani celjskega sodišča izjavil: "Nisem kriv!" Vsa dosedanja sojenja Konjičanu so se vrtela okoli sedaj pravnomočno izločenega dokaza, športnih copatov Nike, ki so jih tedaj v hišni preiskavi zasegli Kameniku. A slovenski, nemški, švicarski in angleški izvedenci si nikoli niso bili edini o tem, ali je ta obutev pustila sledove na kraju zločina.
Življenje na domačiji se je ustavilo
Grozljivi štirikratni umor tako vse do danes ni dočakal ne le pravnomočnega sodnega epiloga za njegove krivce, ampak tudi ne odgovora na to, koliko ljudi je takrat morilo - eden, dva ali celo trije. Štirih umorov je vseskozi obtožen le Kristijan Kamenik, ki pa, sodeč po vseh znanih ugotovitvah preiskovalcev, na kraju zločina naj ne bi bil sam. Morilca naj bi bila vsaj dva. Kamenikov domnevni partner v zločinu je policiji menda znan, to naj bi bil srbski državljan M. V. Slovenski kriminalisti so z njim opravili zaslišanje, a so ga morali zaradi pomanjkanja dokazov izpustiti. So bili morilci trije? Tako naj bi dali slutiti sledovi DNK, na kraju zločina so bile namreč najdene še tretje sledi, ki naj bi pripadale, še vedno neznani, tretji osebi.
Standardi so se spremenili
Odvetnik Damir Ivančič: "Zakonska podlaga za poseg v osebno nedotakljivost posameznika in njegovo premoženje je pogojena z zakonskimi razlogi, ki terjajo obrazložitev posameznega ukrepa. V konkretnem primeru gre za odredbo sodišča, s katero to lahko odredi pridobivanje dokazov, ki so nato v posameznem primeru lahko predmet dokazovanja. Standard obrazloženosti takšnega ukrepa pa je namenjen zakonitosti posega v posameznikovo pravico in njegov ustavno zavarovan interes do nedotakljivosti in s tem nedovoljenosti posega države v posameznika. Pravna država je z namenom varovanja človekovih pravic uvedla te standarde, da se preprečijo zlorabe pravic posameznika v postopku. V preteklosti so bili ti standardi blažji, manj strogi kot sedaj. Normalno pa je, da se z razvojem prava in družbe spreminja tudi pravna presoja. Tudi posamezne države se razlikujejo po standardnih. Očitno pa je sedaj presoja, tudi s prakso evropskega sodišča za človekove pravice, takšna, da so odredbe sodišča bistveno bolj argumentirane, kot so bile v preteklosti. Kako lahko to vpliva na nadaljnji postopek, je seveda odvisno tudi od drugih dokazov, ki jih ima organ pregona zoper nekoga, ki ga obravnava."
