Verjetno poznate scenarij: sedete v priljubljen lokal, morda se vam mudi ali pa si samo želite tiste prve jutranje kave, a se zdi, da ste postali nevidni. Natakarji hitijo mimo vas s polnimi pladnji, gledajo v tla, v blagajno ali v daljavo, vi pa zaman poskušate vzpostaviti očesni stik ali celo sramežljivo dvignete roko. Po nekaj minutah se začnete spraševati, ali je problem v vas. Ste se morda usedli za rezervirano mizo? Je natakar slabe volje? Ali pa so preprosto vsi nesposobni?
Vendar pa situacija pogosto ni tako preprosta, kot se zdi na prvi pogled. Na družbenem omrežju Reddit se je razvila zanimiva debata, v kateri je nekdanji natakar razkril skrivnost, ki marsikomu ni poznana. Uporabnik, ki trdi, da je delal v eni izmed večjih verig kavarn na Hrvaškem, je pojasnil, da ignoriranje gostov pogosto ni stvar osebne odločitve ali lenobe, temveč strogih pravil organizacije dela.
Kaj to pomeni?
Ključna težava tiči v tako imenovanem sistemu razporeditve gostov po sektorjih lokala. V večjih lokalih in verigah je prostor razdeljen na manjša območja, vsak natakar pa je zadolžen izključno za svoje mize. To se morda sliši kot logična poteza za večjo učinkovitost, a v praksi pogosto privede do absurdnih situacij. Avtor objave je pojasnil, da jim je bilo včasih izrecno prepovedano streči goste, ki niso sedeli v njihovem sektorju, tudi če je bil njihov kolega zaseden ali odsoten.
"Velikokrat se mi je zgodilo, da sem delal s nekom, ki ni stregel svojih gostov, ti pa so se nato znašali nad mano, ko sem šel mimo," je zapisal bivši natakar. Pojasnil je, da gostje tega sistema ne vidijo in ne razumejo, vidijo le natakarja, ki gre mimo prazne mize in ne pobere naročila. Gostom je zato položil na srce, naj imajo vsaj malo razumevanja, saj natakarji pogosto preprosto ne smejo posredovati, ker bi s tem kršili interna pravila podjetja ali povzročili zmedo v obračunu prometa.
Debata o organizaciji in "lenih študentih"
Njegovo razkritje je sprožilo plaz komentarjev. Mnogi uporabniki so hitro začeli ugibati, za katero verigo lokalov gre, saj so imeli podobne izkušnje skoraj vsi. Opisovali so dolgotrajno čakanje, občutek, da osebje sploh ne spremlja dogajanja v prostoru, nekateri pa so krivdo pripisali slabemu vodstvu, ki vztraja pri togih pravilih, drugi pa pomanjkanju kvalificiranega kadra.
V debati so se dotaknili tudi zaposlovanja študentov brez gostinskih izkušenj. Eden je izpostavil primer, ko je študentka ob koncu izmene imela manko v blagajni, medtem ko se je njen kolega hvalil z visoko napitnino, kar kaže na kaos in neenakost v izkušnjah znotraj istega kolektiva. Mnenja so se na koncu, kot je to na spletu običajno, razdelila. Medtem ko so nekateri izrazili sočutje do natakarjev, ki so ujeti v birokratska pravila, so drugi vztrajali pri svojem: če gost čaka 15 minut in se počuti ignoriranega, ga interna politika lokala ne zanima, preprosto bo vstal in odšel drugam, kjer bo postrežen hitreje.
